18.4. – 24.5.2007. Ekvador – Francoska Polinezija, 4330 NM

Peta etapa: 18.4. – 24.5.2007. Ekvador – Francoska Polinezija,4330 NM

Med svojim zimskim jadralskim premorom sem preko interneta z zanimanjem spremljal jadranje Stanislava ©ikonje- Slavca preko Indijskega oceana. S svojo jadrnico Beo in s prijatelji je v zadnjih treh letih prejadral vse tri oceane. S Slavcem sva se večkrat srečala in si kot sorodni duši z jadralskih etap dopisovala preko elektronske pošte. Slavc mi je s svojimi izkušnjami in nasveti pomagal pri pripravi mojih jadralskih potovanj, Slavèevi zapisi s poti pa so mi popestrili zimske dni. Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem zvedel, da sta mu te¾ka bolezen in nesreèa v Rdeèem morju v februarju prepreèili, da bi prijadral nazaj v domaèi pristan. Ob koncu zime smo se na Kamni¹kem pokopali¹èu od Slavca dokonèno poslovili.

 

©estnajstega aprila sem se podal na pot v Ekvador. Najprej sem se poslovil od domaèih in nato na Tr¾a¹kem letali¹èu ¹e od Zlate. Odkar se poznava bo to najdalj¹e obdobje, ko se ne bova videla. Zlata bo vmes skrbela za dru¾ino, jaz pa jadral. Lepa delitev dela in dru¾inskih obveznosti, a se mi zdi, da jo je Zlata sprejela z razumevanjem.

 

Moje popotovanje ni potekalo, kot bi si ¾elel. Z enodnevno zamudo sem pri¹el v Ekvador. Letalski prevoznik Air Madrid, od katerega sem imel povratno karto, je ¹el v steèaj, njegove lete so odpovedali, jaz pa sem obtièal v Madridu in sem si moral kupiti karto za naslednji dan.

 

17.4.: Kljub zamudi mi je do veèera uspelo urediti vse izstopne formalnosti, zveèer nabaviti hrano in pijaèo ter pripraviti barko. Ker sem ob prihodu videl, da je barka pod vodno linijo precej obra¹èena, sem v marini naroèil potapljaèu Fernandu, da jo oèisti. Ko sem ponoèi pospravil hrano, natoèil vodo ter namestil ¹e jadra, sem se odpravil na pot. Nikogar ni bilo videti, da bi se od njega poslovil, le odplul sem v noè. Vetra ni bilo, zato sem si pomagal z motorjem.

 

18.4.: Pa nisem daleè pri¹el. V zalivu pred Salinasem se mi je v propeler nekaj zapletlo in motor je obstal. Ker ga nisem mogel ponovno zagnati in ker zaradi noèi nisem videl, kaj bi lahko bilo narobe, sem se odloèil, da se zasidram in poèakam nekaj ur do jutra, ko si bom stvar lahko ogledal in odmotal s propelerja. Zjutraj sem se potopil pod barko in s propelerja odmotal grdo debelo vrv. Istoèasno pa sem opazil, da je na barki in propelerju zara¹èenih veliko ¹koljk, za katere sem mislil, da jih je potapljaè odstranil. Zagnal sem motor in le ta je veselo zabrnel. Ko pa sem poskusil ¹e s pogonom naprej in nazaj, se je barka sicer premikala v ¾eleno smer, a je pri tem iz menjalnika èudno ro¾ljalo. Malo me je skrbelo, pa tudi potovanje s tako zara¹èeno barko preko Pacifika bi bilo prepoèasno, zato sem se odloèil, da se vrnem v marino. Po radio postaji sem poklical receptorko Karlo in ji razlo¾il svojo te¾avo in povedal, da se vraèam.

 

Poèakati sem moral na mehanika in sem med tem od potapljaèa zahteval, da svoje delo pri èi¹èenju barke opravi do konca. Ne nazadnje sem ga za to tudi plaèal. Fernanda, ki bi barko moral oèistiti ni bilo v marini, zato je njegovo “delo” popravljal Andres, njegov starej¹i brat. Seveda je preklinjal in rekel, da bo bratu navil u¹esa. Za vsak sluèaj sem se tokrat zraven potapljal tudi sam in mu malo pomagal. V kalni vodi je bila vidljivost le kak¹en meter. Ker me je malo skrbelo ro¾ljanje pri motorju, sem za vsak sluèaj preveril olje in prosil mehanika, naj oceni, ali je vse OK. Mehanik je menil, da je vse v redu in proti enajsti uri sem se nato ¹e drugiè odpravil èez Pacifik.

 

Vetra ¹e zmeraj ni bilo, zato sem si zopet pomagal z motorjem. Ko sem se oddaljil od Ekvadorske obale pri Punta de Santa Elena, je vsaj malo zaèelo pihati, a toèno od zahoda. Poslavljal sem se ¾e od Ekvadorja, potem pa je iz barke ¹e malo moèneje zacingljalo in odpovedal je motorni pogon. Motor sicer deluje, a propeler se noèe vrteti. Ni mi preostalo drugega, kot da se zopet vrnem v Puerto Lucio. Na sreèo se je veter dovolj okrepil, tako da sem v treh urah prijadral nazaj, ¹e preden so popoldne nehali delati. ©e drugiè ta dan sem po radio postaji poklical receptorko Karlo in prosil, da mi pomagajo privezati se ob pomol. Rekla mi je, da sem dvigalo za ta dan ¾e zamudil in da mi priporoèa, da se do jutri zasidram pred marino. Mehanik si je stvar tokrat bolj podrobno ogledal in prisluhnil ro¾ljanju. Tokrat misli, da so se pokvarili zobniki v pogonski nogi. Ker je le ta pod vodo, bomo jutri barko dvignili iz vode, da bo mehanik lahko ugotovil, kaj je narobe in kaj bo potrebno zamenjati in popraviti. Èe bi imel rezervne dele, bi nogo verjetno lahko v enem dnevu popravil, a rezervni deli so v Evropi, pred nami pa konec tedna. Vse ka¾e, da bom ¹e nekaj dni jadral po suhem. Upam, da se bo Zlata potrudila pri nabavi in po¹iljanju rezervnih delov, da bo barka èimprej popravljena in bom lahko odplul.

 

 

24.4.: Pozno zveèer, ko sem ¾e obupal nad uspe¹nostjo akcije s pospe¹enim postopkom na carini, mi je George, ¹ef servisa v marini, konèno prinesel Lombardinijeve rezervne dele. ©e ponoèi sem namestil pogonsko nogo na njeno mesto, da sem lahko zalepil tesnilno gumo in vse skupaj prebarval s proti vegetativno barvo.

 

25.4.: V prièakovanju dneva odhoda nisem mogel spati. Poèutil sem se skorajda tako kot pred leti pred prvimi poleti na velikanki v Planici. Spo¹tovanje do oceana je veliko in nekaj je tudi strahu. Zjutraj mehanika seveda ni bilo ob dogovorjeni uri, temveè je pri¹el ¹ele okoli poldneva. Lotili smo se sestavljanja noge, menjalnika in motorja in vse skupaj razmeroma hitro sestavili. Barko so nato z dvigalom odpeljali nazaj v vodo in ko sem ¾elel zagnati motor, le ta ni delal. Na sreèo je bil mehanik ¹e v marini, tako da je hitro lahko ugotovil, da je napaèno zvezal elektriène kable na motorju in stvar uredil. Ko sem nato ¾elel prestaviti v vzvratno prestavo, da bi se odpeljal stran od dvigala, prestave niso delovale. Tudi napeljavo za prestave je mehanik narobe sestavil, a popravilo le tega je trajalo malo dlje.

Zatem sem pravo malo premo¾enje od¹tel za plaèilo popravila in vseh uporabljenih storitev v marini in na servisu in pripravljen sem bil na odhod. V tednu dni, kar sem bil v marini, sem spoprijateljil z

nekaj jadralci, ki tu pre¾ivljajo proste dni ali pa urejajo svoje jadrnice pred nadaljevanjem potovanja. Vsi po vrsti so se pri¹li posloviti in mi za¾eleli sreèno pot. Pomahali smo si v slovo in ¹e tretjiè v tednu dni sem se s Skokico odpravil na Pacifik. Toèno 3.500 navtiènih milj moram brez prekinitve prejadrati do prvega otoka v Francoski Polineziji, do Hiva Oe.

 

 

Prvi teden Pacifika – 25.4. do 2.5. 2007

 

Pozno popoldne sem plul mimo voja¹kih ladij zasidranih pred Salinasom in zveèer mimo Punte Santa Elena jadrnico usmeril proti jugozahodu. Vetra ni bilo, zato sem zopet plul s pomoèjo motorja. Tokrat v propeler nisem zapletel nobene vrvi in motor je deloval dobro.

Ponoèi sem se prebijal skozi pravi labirint ribi¹kih mre¾, ladij in èolnov. Vse skupaj se je zaèelo sredi noèi, kak¹nih 30 milj od obale in trajalo vse do jutra. Ekvadorski ribièi imajo mre¾e potegnjene na obmoèju, kjer se me¹ata hladni Humboltov morski tok in tople priobalne vode.  To obmoèje je bogato z ribami in Ekvadorski ribièi so ¹e posebej ponosni na ulov tun.

Zadnje skupine mre¾ so bile razpotegnjene kak¹nih 60 milj od obale in proti jutru sem bil konèno na prostem morju. S spancem torej tudi to noè ni bilo niè, a Pacifik je velik, bom ¾e ¹e nadoknadil. Poznal se je vpliv Humboldtovega toka in moèno se je ohladilo. V marini sem imel v barki cel teden temperature nad 30° Celzija in sem se na vroèino komaj navadil, sedaj pa se je ohladilo pod 20°C. Zeblo me je in izpod postelje sem izkopal zimsko spalno vreèo, v katero sem se zavil. Malo je sicer smrdela po plesni, a bila je topla.

 

26.4.: Proti jutru je zaèelo pihati z juga in raztegnil sem jadra. Veter je pihal z juga, Skokici v bok s hitrostjo med 15 in 20 vozli. Idealno za hitro napredovanje. Obèasno sem jadral s polnimi jadri, ko pa se je vmes veter ¹e okrepil, sem jih skraj¹al. Valovi so kar veliki, a so dolgi, oceanski in Skokice ne zaustavljajo. Le sem ter tja kateri pljuskne èez krov barke. Za barko sem navezal trideset metrsko vrv, da bi se za njo lahko prijel, èe bi po nerodnosti z barke padel v vodo, da mi Skokica nebi u¹la. Ko sem si zveèer umival noge v morju, se mi je skorajda led delal med prsti. Voda tukaj nima niti ¹estnajst stopinj in v tak¹no morje se verjetno nebi ¹la kopat niti Izi in Darko. Humboldtov oziroma Perujski tok zares dobro ohlaja tukaj¹nje morje in zato imajo tudi Galapagosi bolj pomladansko klimo, èeprav so na ekvatorju.

 

28.4.: Prvi trije dnevi jadranja so bili zares lepi, s precej stalnim vetrom in hitrim jadranjem. Le temperature so bile do sedaj bolj primerne aprilu na Jadranu, kot pa jadranju v tropskem pasu ob ekvatorju. No, danes se je otoplilo in slekel sem lahko bundo. ©e posebej lepe so jasne noèi, ko mesec posrebri valove in Skokica brzi preko njih kot v pravljici. Ko v drugem delu noèi mesec zaide, pa se valovi iskrijo od planktona in za barko se kot za kometom vije iskreèa sled.

 

30.4.: Ker sem ¾elel èimprej priti do stalnih pasatnih vetrov sem prvih nekaj dni jadral malo bolj proti jugozahodu, sedaj ko sem pri¹el do 5 stopinj ju¾ne ¹irine, sem obrnil na zahod, proti Markezom. Veter je obrnil na jugovzhodnik in piha od zadaj, v polkrmo. Genovo sem moral uèvrstiti s tangunom, da nebi preveè opletala. Nahajam se kak¹nih 200 milj ju¾no od Galapa¹kega otoèja. Na valovanje in zibanje barke se ¹e nisem popolnoma navadil, zato veèino èasa pre¾ivim na krovu. A je iz dneva v dan bolje in kmalu bom lahko obogatil svoje prehranjevalne navade.

 

Od posedanja in pole¾avanja na klopi na palubi me bolijo ¾e vse kosti. Ker dva dni nisem videl nobene ladje, sem si ponoèi ¾e postlal posteljo v kabini, da bi bolj udobno spal. Pa sem ¹el pred tem za vsak sluèaj ¹e pogledat naokoli po morju in v daljavi pred seboj zagledal luè. Èez dobrih petnajst minut smo se s tankerjem sreèali na razdalji manj¹i od petsto metrov. Pa bi se sreèali ¹e bli¾e, èe nebi pazil. Seveda sem bil jaz tisti, ki se je moral umakniti s poti tankerju. Izgleda, da bom ¹e nekaj noèi pre¾ivel na klopi na palubi. To, da je klop trda, je zagotovo dobro vsaj iz varnostnega vidika. Vsakiè, ko se med spanjem obrnem, se zbudim in pogledam naokoli. Saj se nimam za kaj prito¾evati. Vse gre v redu, èe bo zdr¾al samokrmilnik, potem bom tudi jaz.

 

Danes se neprestano vozim med de¾evnimi oblaki, a je Skokica ¹e suha. Malo de¾ja ji nebi ¹kodilo, saj je ¾e precej pra¹na in slana. Kako se preproste ¾elje lahko hitro uresnièijo. Komaj sem prej¹nji stavek dobro napisal, sem ¾e hitel oblaèiti de¾ni komplet in pospravljati stvari s krova, za katere je bolje, da se ne zmoèijo. Z

barko sem se peljal skozi dve zanimivi plohi, vmes pa je posijalo sonce in Skokica je ¹la skozi mavrico. Ne, ni se mi ¹e zme¹alo, le neizmerno u¾ivam. A Pacifik je velik, pot je ¹e dolga in razpolo¾enje se bo zagotovo ¹e spremenilo.

 

1.5.: Pa ni ostalo le pri dveh plohah, celo noè je de¾evalo in v oblaèni temni noèi ni bilo srebrnih valov in u¾itkov iz preteklih dni. Valovi so me le nepredvidljivo premetavali sem ter tja po barki. To je bila tudi prva noè, ko nisem veè zdr¾al pri de¾uranju na palubi. Vse se mi je uprlo, telo je bilo te¾ko, vse me je bolelo, nisem se mogel veè niti premikati niti razmi¹ljati in od¹el sem spat na le¾i¹èe v kabino. Vseeno mi je bilo za vse ladje sveta, ki bi se morebiti zna¹le na moji poti.

 

2.5.: Zjutraj, ko sem se po nekaj urah zbudil, je svet izgledal veliko prijaznej¹i. U¾ival sem v sonènem vzhodu in v telefonskem pogovoru z domaèimi. Precej se je ¾e otoplilo in tudi morje je ¾e tako toplo, da sem se v njem lahko skopal.

Z vetrom imam v prvih dneh zares sreèo in zelo hitro sem na poti, saj pogosto jadram s hitrostjo med sedmimi in osmimi vozli. Ker sedaj zopet piha bolj s strani, sem snel tangun in istoèasno razvil ¹e cutter jadro, tako da podnevi jadram s tremi jadri. Z izjemo prve noèi iz Ekvadorja sedaj vseskozi piha jugovzhodnik s hitrostjo med petnajst in dvajset vozli. To je pri Skokici ravno nekje na meji med polnimi jadri in prvo kraj¹avo in ker veter ni èisto enakomeren, moram zato veèkrat na dan kraj¹ati ali pa podalj¹evati jadra. Imel sem tudi prvo resnej¹o te¾avo z opremo, saj je prenehal delovati samokrmilnik. Nekaj èasa sem nato krmaril sam in razmi¹ljal, kaj bi lahko bilo narobe. Videl sem, da ni mehanske po¹kodbe, torej je te¾ava v elektriki ali pa elektroniki. Zmanj¹al sem jadra, blokiral krmilo in se lotil zamenjave samokrmilnika. A tudi rezervni ni deloval. Nato sem z olaj¹anjem ugotovil, da je te¾ava v elektrièni napeljavi in sem napravo prikljuèil na druge vodnike. Sedaj samokrmilnik spet pridno deluje in sam se lahko posveèam drugim opravkom.

Ker je ¾e nekaj dni oblaèno, solarne celice ne napolnijo akumulatorjev dovolj, da bi vse naprave in raèunalnik lahko neprekinjeno delovale. Zato moram vsaka dva dni za kak¹no uro zagnati motor, da z njim dopolnim baterije. Tudi hladilnik dokaj redno vklapljam, da se mi nebi prehitro pokvarila hrana. Vsa je zaenkrat ¹e v redu, le banane gnijejo hitreje, kot jih lahko jem.

Na valovanje in zibanje barke sem se sedaj po nekaj dneh poèasi ¾e navadil, tako da lahko brez te¾av veè èasa ¾e pre¾ivim tudi v notranjosti barke. Normalno sem se zaèel tudi prehranjevati potem, ko sem bil prvih nekaj dni zaradi strahu pred morsko boleznijo na dieti. Tudi na hitrost vetra in barke sem se navadil tako, da sem vsake toliko èasa v sku¹njavi, da bi poveèal jadra. A potem pogledam na merilec hitrosti za veter in jadra ostanejo skraj¹ana. Veter pogosto piha s hitrostjo nad dvajset vozlov in Uro¹ mi je preko

Iridiuma poslal sporoèilo, da bo tako ostalo ¹e nekaj dni.

Ladje ¾e nekaj dni nisem videl nobene. Dru¾bo mi delajo le leteèe ribe in redke ptice, ki jadrajo med valovi in oprezajo za ribami. ©e naprej moram vsako jutro pobrati z barke po nekaj nesreènih rib in lignjev, ki so ponoèi skoèili na barko. Sreèal sem tudi velikansko ¾elvo, le delfina nobenega ni videti. Pozimi je na internetu kro¾il film, kako Japonci masovno pobijajo delfine. Upam, da pri tem ¹e niso tako uspe¹ni, da bi jih v Pacifiku iztrebili.

Pogledujem na desno stran, ali se mi bo na poti iz smeri Galapa¹kega otoèja proti Francoski Polineziji pridru¾ila ¹e kak¹na jadrnica, pa zaenkrat ni videti nobene. V prvem tednu sem prejadral dobrih 1200 navtiènih milj in dnevno naredil med 170 in 200 morskih milj. To je precej veè, kot sem

naèrtoval. Skokica jadra hitreje kot kadarkoli do sedaj. Resda sta kot in hitrost vetra zelo ugodna, vendar se zagotovo pozna tudi to, da je barka precej la¾ja, saj sem na barki sam in tudi zaloge hrane in pijaèe na barki so temu primerno manj¹e. Skokica je zagotovo za veè kot eno tono la¾ja, kot na poti èez Atlantik.

 

 

Drugi teden Pacifika – 2.5 do 9.5.2007.

 

Moj prostor za noèno de¾uranje na klopi v kokpitu je dobil izbolj¹avo. Po tem, ko sem v preteklih dneh ponoèi med kinkanjem nekajkrat zgrmel s klopi na tla, sem si sedaj postlal kar na tleh kokpita. Napihnil sem si ¹e le¾alno blazino in sedaj ponoèi de¾uram oziroma spim ¾e skorajda kraljevsko.

 

3.5.: Valovi iz dneva v dan postajajo veèji in se zadnje dni me¹ajo iz razliènih smeri. Temu primerno je tudi zibanje barke, tako da samokrmilnik le ¹e s te¾avo opravlja svojo nalogo in dela vse veèje ovinke. Èez dan se zato vse pogosteje odloèam, da krmarim roèno. Pri tem se vsaj malo razgibam, pa ¹e barka gre malo bolj naravnost in se

ne izgublja med valovi. Ponoèi pa malo zmanj¹am jadra in je zato delo za “èrnca”, kot samokrmilnik zaradi njegove barve imenujemo, la¾je. V barki sem pod tlemi odkril nov vodnjak, a v njem ni bilo èiste vode, temveè me¹anica vode, nafte in umazanije. ®e v Ekvadorju sem v marini odkril, da smo bili jeseni pri polnjenju tankov za nafto preveè prizadevni in jo je zato nekaj skozi ventile in oddu¹nike pri¹lo v podpalubje in v prekate pod tlemi. To sem prej¹nji teden v marini poèistil, kolikor se je dalo. Sedaj pa je zaradi moènega valovanja zaèel pu¹èati meh za vodo in tudi voda je stekla v prekate pod tlemi in spotoma sprala preostanke nafte in druge umazanije. Meh za vodo sem spraznil, sedaj pa zadnja dva dneva pod tlemi bri¹em nesnago, kar je sproti priteèe iz raznih nedosegljivih prekatov pod tlemi. V prekatih pod tlemi imam spravljene plastenke s pijaèo in konzerve, zato je bilo potrebno oèistiti tudi to.

 

Petega maja sem prijadral do polovice prvega dela poti. Za menoj je prvih 1.750 navtiènih milj iz Ekvadorja in pred menoj ¹e 1.750 milj do Hiva Oe, prvega otoka v Francoski Polineziji. Do tu sem prijadral veliko hitreje, kot sem to predhodno naèrtoval, a zaradi zamude v Ekvadorju ¾elim nadoknaditi èimveè zaostanka ¾e kar med jadranjem in je zato jadranje malo bolj regatno. Sreèo imam tudi, da je vseskozi dovolj vetra.

 

6.5.: Dnevi na morju so lep¹i od noèi. Danes popoldne sem prehitel prvo jadrnico, ki je na poti z Galapagosov proti Markezom. Njen kapitan Reed iz Ju¾ne Afrike mi je med klepetom po radijski postaji dal nekaj informacij o marinah v Ju¾ni Afriki, kamor nameravam jeseni. Reed me je opozoril na to, da so danes kak¹nih sto milj pred nami re¹evali posadko norve¹ke jadrnice, ki jim je v barko zaèela vdirati voda in je niso mogli veè izèrpati. Menda se jim je spredaj sprostilo sidro in med opletanjem naredilo luknjo v trup. Posadko je pobrala druga norve¹ka jadrnica, prva barka pa zapu¹èena tava po morju ali pa se je vmes morda ¾e potopila.

In je nato noè potekala popolnoma brez posebnosti in v srednje visokih valovih sem ¹e naprej razmeroma hitro napredoval. V najinem noènem pogovoru po radio postaji mi je Ju¾noafrièan povedal, da je doma iz Simonstowna in da ve, kje je Slovenija in da je pred leti v Portoro¾ prodal svojo jadrnico.

Na radarskem zaslonu je bila ju¾noafri¹ka jadrnica edini viden objekt, pa ¹e ta je v drugem delu noèi izginila iz obmoèja 16 milj, kolikor jih pokriva moj radar.

 

7.5.: Zjutraj sem opazil, da je popustilo eno od oèes pri drsnikih glavnega jadra in jadro je bilo na tistem mestu tudi ¾e natrgano. Ker bom glavno jadro ¹e hudo potreboval, sem ga takoj skraj¹al do raztrganega mesta ter nato zalepil in za¹il. Na zaplati se sicer vidi, da je bil na delu amater, a jadro se na tistem mestu verjetno ne bo trgalo naprej.

Èez dan je veter vse bolj spreminjal svojo smer proti vzhodniku, kar

zame pomeni krmni veter. Jadranje prej¹nje dni, ko je pihal veter prete¾no z levega boka, z jugovzhoda, je bilo la¾je in hitrej¹e, saj sem veèinoma le prilagajal povr¹ino jader hitrosti vetra. Sedaj pa se ¾e cel dan muèim, da bi na¹el najbolj optimalno postavitev jader. Ker je veter od zadaj, si pri genovi pomagam s tangunom, glavno jadro pa sem imel skoraj celo pot do danes z vrvjo dodatno pritrjeno na desno stran, da mi v moènem valovanju nebi preveè opletalo ali celo preletelo na drugo stran. Na privetrni strani sem imel jambor dodatno pritrjen ¹e z leteèo pripono.

Ker ta postavitev danes ni veè delovala, sem vse jadrovje zjutraj postavil na levo stran in jadral malenkost severno od idealne poti. Èez nekaj ur se je veter zaèel obraèati v vzhodnik-jugovzhodnik in zavijati sem moral vse bolj proti severu. Nato sem poskusil z metuljèkom, najprej z genovo na desni in nato na levi. Vsaka kombinacija je nekaj ur delovala, nato pa sem postavitev jader moral ponovno menjati. S tangunom in njegovim prestavljanjem na levo in nato na desno in nato zopet na levo sem se kar po¹teno namuèil, saj sem moral za pritrditev vsake vrvi posebej teèi na premec in na krmo in upati, da mi vmes opletajoèi tangun ne bo naredil kak¹ne ¹kode.

No, veter se je proti veèeru ustalil in pihal samo ¹e od zadaj, z vzhoda. Genovo imam s tangunom sedaj pritrjeno na levi strani, glavno jadro pa z varovalno vrvjo na desni. Ta kombinacija jader je nato zdr¾ala celo noè in tokrat je bila za spremembo noè tisti del dneva, ko sem prevozil veè milj kot podnevi. Skupni se¹tevek je bil zopet dober z nekaj nad 180 “koristno” prevo¾enimi miljami v smeri proti Hiva Oi. Ovinkarjenje podnevi sem torej nadoknadil z dobro noèno vo¾njo. Pri hitrosti napredovanja se pozna tudi to, da plujem s tokom. Ju¾ni ekvatorialni tok na tem obmoèju teèe proti zahodu s hitrostjo okrog enega vozla, kar k dnevnemu se¹tevku prejadrane poti doda kar dvajset milj.

 

V ponedeljek, trinajstega dne plovbe se je hitrost vetra zjutraj spustila na okrog 12 vozlov in tako vztrajala cel dan. Pri takem vetru v krmo sem zjutraj le do konca raztegnil vsa jadra in bil nato ves dan skorajda brez dela na barki. Lahko sem le u¾ival ob branju knjige in v lagodnem jadranju s hitrostjo okrog sedmih vozlov. Buèanja kipeèe vode izza barke, ko je hitrost vi¹ja od osem vozlov in ¾vi¾ganja vetra okoli jader cel dan ni bilo sli¹ati in po skorajda dveh tednih dirkanja sem si lahko odpoèil tudi u¹esa.

 

9.5.: Na morju se zadnja dva dni ni niè dogajalo. Nobene jadrnice in nobene ladje nisem videl. Le modro morje je okrog mene in modro nebo.

Z domaèimi sem preko telefona pogovarjam vsak dan in tudi dopisujemo si preko elektronske po¹te. Brez teh stikov bi se na oceanu poèutil ¹e veliko bolj osamljenega. V torek je bilo èez dan ¹e manj vetra. Le valovi so prihajali iz razliènih smeri in barka se je med njimi po¹teno opotekala. Tak¹no poèasno jadranje zares ni zame. Veliko raje imam, da Skokica drvi in veter tuli. Sanje o prihodu na Hiva Oo ¾e prihodnji ponedeljek so z dana¹njim razmeroma poèasnim jadranjem splavale po vodi. Bom pa zato tam v torek. Gregor Uro¹, Ana in Samo bodo morali poèakati ¹e dan veè, kot sem mislil. Morda pa me bodo zato ¹e bolj veseli, ko bodo med èakanjem ¾e skoraj obupali. Tudi morski tok je sedaj oslabel in teèe le ¹e s hitrostjo pribli¾no deset milj na dan proti zahodu.

Kljub poèasnej¹emu zakljuèku tedna, sem tudi drugi teden prejadral dobrih 1200 navtiènih milj. ©e naprej sem hitro na poti. Bravo Skokica!

 

 

Tretji teden Pacifika – 9.5 do 15.5.2007.

 

Zaèetek tretjega tedna se je vzhodni veter ponovno okrepil nad osemnajst vozlov in Skokica ponovno glisira po valovih navzdol in naprej proti Polineziji. Èez dan sem glede na moè vetra veèkrat podalj¹eval in skraj¹eval jadra. Velikih oceanskih valov ne opazim veè, je pa zato veliko manj¹ih, navzkri¾nih. Ponoèi sem videl luèi kak¹no miljo stran. Verjetno je bila jadrnica, a se na moj poziv po radio postaji niso odzvali. Danes sem zaèel ¹e zadnjih tisoè milj plovbe proti Hiva Oi. Pri jadranju èez Atlantik smo se po 2.500 prejadranih miljah ¾e zaèeli pripravljati na pristanek na Tobagu. Tokratna razdalja pa je ¹e za kak¹nih 700 milj dalj¹a in ¹e nekaj dni plovbe me èaka.

 

10.5.: Spim in de¾uram vseskozi na palubi, ker tako tudi med spanjem lahko bolje sli¹im in èutim, kaj se z barko in jadri dogaja ter po potrebi lahko hitro ustrezno ukrepam. Zbujam se pribli¾no na vsako uro, za nekaj minut pogledam naokoli po morju, preverim jadra in nato brez veèjih te¾av ponovno zaspim. Razen osamljenosti se dobro poèutim. Pri vleèenju vrvi in navijanju vitlov mi malo nagaja edino rama, ki sem si jo po¹kodoval, ko sva z Jurijem pred nekaj tedni po Stane¾i¹kih hribih dirkala z gorskimi kolesi. Noèi so postale temnej¹e. Luna je pre¹la v zadnji krajec in z vse bolj slabotnim sijajem vzide ¹ele v drugem delu noèi.

 

11.5.: Noè je bila zopet zabavna. Jadral sem med plohami in de¾evnimi oblaki in veter je vseskozi spreminjal smer, tako sem moral pogosto spreminjati nastavitve jader in prilagajati tudi smer plovbe. Veter je vseskozi moèan, nad dvajset vozlov v polkrmo in vsa tri jadra sem zato ustrezno skraj¹al. Morje ob Skokici neprestano buèi in se peni, razdalja do prvih otokov se zmanj¹uje.

V prostorih za hrano sem pregledal, v kak¹nem stanju so zaloge sve¾e hrane. Ugotovil sem, da je veèina “sve¾ega” kruha ¾e plesnivega in vrgel sem ga v morje. Nekaj kosov kruha je vendarle ¹e v redu in èe ne bo splesnel tudi ta, ga bom imel dovolj do Hiva Oe. Iz hladilnika ¹e niè ne smrdi, a se ne upam pregloboko brskati. Le stanje zalog sadja ka¾e na to, da bi jih bilo dobro kmalu dopolniti. Od vse hrane sem do sedaj pojedel najveè sadja. Jabolk in pomaranè mi poèasi zmanjkuje, a imam ¹e dovolj kompotov s seboj. Pijaèe imam dovolj ¹e za nekaj tednov.

Vremenarsko ¹tafetno palico je od Uro¹a sedaj ponovno prevzel Darko in mi sporoèil dobesedno, da bo dolgèas, da bo vetra v prihodnjih dneh nekaj manj, a bo stabilen, z vzhoda. Valovi naj bi zaèeli prihajati s severovzhoda, a ne bodo visoki. Nekaj naj bi se zaèelo kuhati v naslednjih dneh kak¹nih 1000 milj ju¾neje od moje smeri. V redu Darko, hvala. Dokler bom imel moèan veter, bom jadral malo bolj proti severu, da bi imel v naslednjih dneh v ¹ibkej¹em vetru ugodnej¹i kot za jadranje.

 

12.5.: Zunaj se dani. Poskusil bom nadoknaditi kaj spanca od dana¹nje prebedene noèi. Dokler me kak¹na ploha ponovno ne pre¾ene iz spalne vreèe na palubi. In s spancem in z dolgoèasjem ¹e ves dan in veèino noèi ni bilo niè. Ves èas so od zadaj z razmikom ene do dveh ur prihajali te¾ki de¾evni oblaki s plohami in vse skupaj sploh ni bilo nedol¾no. Pred vsakim nalivom se je veter moèno okrepil, in pihal tudi moèneje od trideset vozlov. Nato se je moèno ulilo za kak¹ne èetrt ure, da sem komaj videl kaj veè kot sto metrov naokoli in nato je veter popustil. Vsak naliv so spremljali tudi precej povi¹ani valovi. Vse to je pomenilo, da sem minuli dan in noè vsaj petnajstkrat skraj¹al jadra, si oblekel de¾ni komplet, med neurjem roèno vozil barko in nato, ko je bila ploha mimo, ponovno podalj¹al jadra in se slekel. Soparno je bilo in po¹teno sem se potil. Poèutil sem se, kot bi bil na kondicijskih pripravah, tolikokrat sem moral zategovati in popu¹èati razliène vrvi in jadra. Èe bo ¹lo ¹e dolgo tako naprej, bom pri¹el na Hiva Oo mi¹ièast kot Tarzan.

Le enkrat, zveèer, ko sem malo zadremal, me je ploha presenetila. S treskom je veter na Skokici obrnil jadra na nasprotno stran, barka se je moèno nagnila in zaèela pluti boèno. Bum glavnega jadra sem imel seveda dodatno zavarovan z vrvjo, tako da jadro ni moglo preleteti na drugo stran. Veèkrat sem Skokico s sukanjem krmila  posku¹al re¹iti iz tega polo¾aja in spraviti v pogon, a ni ¹lo ne naprej in ne nazaj, samo boèno me je zana¹alo. Na ta naèin sem nehote preizkusil enega od mo¾nih naèinov za re¹evanje v viharju, le jader sem imel na jamboru raztegnjenih veliko preveè. Nazadnje sem se re¹il tako, da sem zagnal motor in z motornim pogonom barko pognal naprej v pravo smer. To ploho sem nato preglisiral s polnimi jadri, saj mi je za skraj¹evanje zmanjkalo èasa.

©e celo noè so kot èrne po¹asti prihajali te¾ki de¾evni oblaki, proti jutru pa se je nebo vendarle odprlo in Skokica se je v jutranjem soncu lepo ble¹èala. Dva dneva neprestanih nalivov sta tako barko, kot njenega krmarja prav lepo oprala.

In sedemnajsti dan je bil nato zares bolj lenoben. Razdalja do Markezov je v teku dneva padla pod 700 milj. Zjutraj sem le nastavil polna jadra, samokrmilniku sem nastavil pravilen kurz in lahko sem poèival. Skokica je zjutraj jadrala najprej s sedmimi voli hitrosti, nato s ¹estimi in popoldne, ko je veter ¹e malo popustil s petimi. Sam sem se v notranjosti lotil demonta¾e poèenega meha za vodo in s tem povezane predelave vodovodnih napeljav. Ob tem sem mimogrede v eni od omar pod zaboji s konzervami odkril ¹e en vodnjak, ki ga je bilo potrebno sprazniti in osu¹iti. Noè je prinesla ponovno nekaj moènej¹i veter, s katerim je mogoèe ponovno jadrati hitreje od sedmih vozlov. Razdalja do Hiva Oe se je spustila pod ¹eststo milj. Ponoèi sem po nekaj dneh zopet prehitel eno jadrnico, ki pa je kljub ugodnemu vetru plula s pomoèjo motorja. Verjetno imajo po nekaj tednih jadranja ¾e dovolj, ali pa polnijo akumulatorje. Do jutra so izginili za obzorjem. Proti jutru je veter popustil in tudi sam sem zagnal motor. Nekaj èasa sem se pred tem trudil s poèasnim jadranjem, a nisem mogel dolgo gledati opletanja ohlapnih jader. Od¹tevam, komaj ¾e èakam, da bi zagledal kopno na oni strani. A bom moral poèakati vsaj ¹e tri dni.

V pismu, ki sem ga 12. maja po elektronski po¹ti poslal domov sem med drugim zapisal: “V omari imam le ¹e tri jabolka, za vsak naslednji dan po enega. Tudi kruha mi poèasi zmanjkuje. Danes si bom za kosilo skuhal mine¹tro. Kako ¾e to gre?? Se doma malo muzate?

Ha, na konzervi pi¹e, da vsebino strese¹ v lonec in nato na zmernem ognju me¹a¹ 5 do 6 minut. Od lakote ¹e ne bom umrl, konzervirane hrane imam na barki ¹e veliko. Dan je vroè in soparen. Znotraj barke je veè kot 30 stopinj. Veter je dopoldne skoraj popolnoma izginil in cel dan sem prisiljen pluti s pomoèjo motorja. Hrup motorja postaja iz ure v uro bolj nevzdr¾en. Upam da bo kmalu zopet zapihalo. Pa ¾al ni. ©e cela noè je bila mirna, tudi morje se je umirilo. Lombardini pa brni in brni in pridno nabira milje.

 

13.5.: Tudi osemnajsti dan plovbe je Pacifik kazal podobo v skladu s svojim imenom “Tihi Ocean”. Dan je bil podoben prej¹njima dvema, le da je tokrat vsaj malo pihalo. Vmes, ko se mi je zdelo, da se je veter vsaj malo okrepil, sem za kak¹no uro ugasnil motor in jadral. Kak¹en balzam za u¹esa je to. A je veter nato kmalu popustil in zopet sem zagnal motor. Nadomestiti moram paè èimveè zamude zaradi zaèetnih te¾av z motorjem, da bi vendarle mogoèe ¹e ujel prvotno predvideni odhod s Tahitija domov konec prihodnjega tedna. Spreminjanje letalskih kart bo sicer precej draga zadeva. Uro¹ mi je po telefonu sporoèil, da ¾andarji na Hiva Oi v pisarni delajo samo do enajstih dopoldne in do takrat je potrebno urediti formalnosti, sicer poèaka¹ na naslednji dan. Glede na tempo, ki ga imam, bom v torek dopoldne najbr¾ lovil zadnje minute, da bi ¾andarje ¹e ujel v pisarni. Èe ne bo uspelo, bom prijavo paè sku¹al narediti Na Rangiroi na Tuamotih. S seboj imam v posodah za gorivo kar precej¹njo zalogo nafte, za katero je ¹e nekaj dni nazaj kazalo, da je bom imel dovolj za cel Pacifik. Zadnje dni pa te zaloge kar hitro kopnijo in izgleda, da jih bom dopolnjeval ¾e kar na prvem otoku.

 

14.5.: Zjutraj se je veter zaèel krepiti, a se je veter okrepil le do kak¹nih 10 vozlov, tako da sem nadaljeval z nekak¹nim “kombiniranim jadranjem”, kot Italijani na Jadranu, polna jadra in motorni pogon. Vmes, ko se mi je zdelo, da se je veter okrepil, sem motor nekajkrat izkljuèil, da si spoèijem u¹esa. A ko je hitrost jadranja padla pod ¹tiri vozle, sem ga ponovno zagnal. Proti veèeru je veter popolnoma izginil tako, da sem moral pospraviti opletajoèa jadra. Pogled mi neprestano uhaja naprej, kjer slutim otoke. A jih ni videti. Razdalja do Hiva Oe se je dopoldne zmanj¹ala pod dvesto milj, pozno zveèer pa pod sto milj. V jadralskem priroèniku sem pogledal za formulo, s pomoèjo katere lahko izraèuna¹, kako daleè na obzorju lahko ob idealni vidljivosti vidi¹ razlièno visoke objekte. Izraèunal sem si, da bom Hiva Oo, kjer je najvi¹ji hrib visok 1073 metrov, lahko videl, ko se ji bom pribli¾al na 71 milj. Torej ¹ele proti jutru.

 

15.5.: In zjutraj malo pred sonènim vzhodom so se iz teme pred menoj zaèeli pojavljati otoki iz skupine ju¾nih Markezov. Pred menoj v oblakih je Hiva Oa, zraven Tahuata, malo levo Motane in Tarihi in ¹e bolj levo Fatu Hiva. Iz omare sem vzel ¹e zadnje jabolko in iz hladilnika sem si za zajtrk privo¹èil ¹e zadnji jogurt. Sve¾e hrane mi je tako zmanjkalo, konzervirane pa imam dovolj ¹e za eno pot èez Pacifik.

Moje prvo samostojno oceansko preèkanje se po dvajsetih dnevih poèasi pribli¾uje zakljuèku. Prihaja zanimivej¹i del, kri¾arjenje z otoka na otok in v dru¾bi dru¾ine in prijateljev.

 

 

Hiva Oa, Francoska Polinezija

 

Nekaj minut èez poldne sem v zalivu pred mestecem Atuona na Hiva Oi za valobranom spustil sidro. V zalivu je bilo ¹e kak¹nih petnajst jadrnic in nekaj èolnov domaèinov. Kljub temu, da sem “èakajoèim” prijateljem po telefonu napovedal, kdaj pridem, Uro¹a in ostalih na obali ali v pristani¹èu ni bilo videti, niti njihove prtljage. V vodo sem spustil ¹e èoln in odveslal na obalo. Konèno sem zopet na trdnih tleh. Oèi so se mi kar spoèile ob pogledu na bujno zeleno vegetacijo otoka. V zadnjih treh tednih sem gledal le modro in sinjo barvo neba in morja v vseh njenih odtenkih.

Medtem je okoli zaliva vendarle pritekel tudi Uro¹ in prijateljsko sva se pozdravila. Odpravila sva se po cesti proti njihovemu bungalovu, oddaljenemu kak¹na dva kilometra, na hribu na nasprotni strani zaliva. Poèutil sem se skorajda kot ozdraveli bolnik, ki po dolgem èasu zopet lahko hodi in z veseljem sem se sprehajal. To je èisto nekaj drugega, kot deset korakov naprej do premca barke in nato deset korakov nazaj do krme. Uro¹ pa je za mano nergal, ker na cesti ni bilo nobenega avtomobila, ki bi naju lahko vzel s seboj do vasi. Bil je èas opoldanskega premora, bencinska èrpalka v zalivu je bila zaprta in zato tudi prometa po cesti ni bilo. Kmalu sva pri¹la do njihovega idiliènega bivali¹èa med zelenjem na hribu nad zalivom. Tu sta naju prièakala ¹e Ana in Samo. Brazilka Ana me je po Havajsko prièakala z venèkom cvetja za okoli vratu in z lilijo za v lase. Za nekaj minut sem se tako na splo¹no veselje vseh spremenil v ikebano in nato na verandi pred bungalovom ob sadnem soku in tropskem sadju u¾ival v èudovitem razgledu na zaliv, na goro nad zalivom in na okoli¹ke otoke. Prijatelji so bili sicer pripravljeni za odhod, a ¹efice z avtom za prevoz do pristani¹èa ni bilo na spregled. Od¹li smo do sredi¹èa mesteca Atuona v sosednjem zalivu, kjer sem na Gendarmerie-ji opravil vstopne formalnosti. Ana, ki dobro govori francosko, se je ¹la prej¹nji dan h komandirju policijske postaje dogovoriti, da mi dovolijo opraviti vstopne formalnosti popoldne in bila pri tem tako uspe¹na, da smo vse opravili v petnajstih minutah.

Nabavili smo ¹e nekaj hrane, nato vso prtljago, hrano in pijaèo vkrcali na poltovornjak in se odpeljali v pristani¹èe, kjer smo vse skupaj po valovitem morju s èolnom zvozili na barko. Prtljage so imeli s seboj zares veliko, od potaplja¹kih oblek do desk za surfanje po valovih.

Natoèili smo ¹e nekaj nafte, a ne toliko, kot bi si ¾elel, ker imajo omejitve. Gorivo jim z ladjo dostavljajo vsaka dva tedna, tako da jim ga je izgleda zaèelo zmanjkovati in so ga za jadralce omejili na sto litrov na barko. Uro¹ in Ana sta pri ¹efinji bencinske èrpalke izprosila dvojno kolièino, a tudi to je komaj dovolj za polovico poti do Tahitija. V zadnjih dneh plovbe èez Pacifik sem zaradi pomanjkanja vetra zelo veliko motoriral in precej izpraznil svoje tanke in posode za nafto. Upali bomo, da bo v naslednjih dneh vendarle kaj veè vetra.

Proti veèeru smo izpluli iz pristani¹èa in se poslovili od Hiva Oe. Najprej smo lagodno jadrali mimo otoka Tahuatu in nato na odprto morje proti otoèju Tuamotu in proti Tahitiju. Rangiroa, kjer naèrtujem prvi postanek, je oddaljena pribli¾no 600 navtiènih milj, Tahiti pa 800.

 

16.5.: Ko smo ponoèi pri¹li iz zavetja otoka Tahuatu, je vetra zmanjkalo, prièakali pa so nas navzkri¾ni oceanski valovi. S pomoèjo motorja smo se nato celo noè do jutra prebijali med valovi in to je pustilo posledice predvsem pri Ani. Uro¹ se je poèutil nelagodno, Samo pa je preventivno jemal tablete proti slabosti in je noè mirno prespal, nato pa zjutraj sijal kot ro¾ica in se èudil ostalima dvema, da imata te¾ave. Dopoldne so nas ujele plohe, a z njimi je pri¹el tudi veter, ki nam je omogoèal dobro jadranje skoraj cel dan do veèera, ko sem ponovno moral zagnati motor.

Uro¹ se je dopoldne zamotil z ribolovom in nato kmalu ujel ribo in jo po kak¹nih petnajstih minutah borbe s Samovo pomoèjo nekako vendarle spravil na barko. Ujel je kak¹nih ¹estdeset cm dolgo tuno, s katero sta se nato ukvarjala nekaj ur, da so nato zrezki iz njenega mesa pri¹li v hladilnik. Zadnji del barke in oba ribièa sta bila pri tem precej krvava, a sta se na koncu potrudila in za seboj vse poèistila. Sredi noèi smo bili od Rangiroe oddaljeni ¹e 400 milj. Na¹a trenutna pozicija je 11°50 ju¾no in 142°12 zahodno.

 

Dopoldne 17. maja se je veter ponovno okrepil. Najprej smo jadrali s polnimi jadri, kmalu pa smo morali zaradi vse moènej¹ega vetra jadra kraj¹ati. Zelo ¹portno smo jadrali in hitro napredovali. Poèasi se je v ¾ivljenje na barki vkljuèila tudi Ana, ko je “prebolela” morsko bolezen.

Nova posadka je v kuhinji uvedla svoj red. Samo, Uro¹ in Ana se z mojimi ¹partanskimi navadami pri prehranjevanju na barki seveda niso strinjali in so poskrbeli, da je bil odslej na barki vsaj en topel in nekaj hladnih obrokov hrane dnevno. No, èe je bila pripravljena hrana ¾e na voljo, se je seveda tudi sam nisem branil in tako se je poèasi ponovno zaèel tudi veèati obseg okoli mojega pasu. V treh tednih intenzivnega jadranja èez Pacifik pridobljena vitka linija je bila ogro¾ena. A pri hrani vendarle nisem pretiraval. Tudi pri de¾urstvih smo se izmenjevali in sem si po nekaj tednih lahko privo¹èil tudi nekajurni neprekinjen spanec. Moje ¾ivljenje je zadnje dni postalo ¾e precej normalno.

 

V soboto 19. maja zjutraj smo prijadrali do Rangiroe, Najveèjega koralnega atola v otoèju Tuamotu, katerega obseg presega sto milj. Skupaj s soncem so levo od nas iz morja vstale tudi palme na koralnih otokih Rangiroe. Preden smo pri¹li do Tipute, kjer je prehod skozi greben v atol, so valovi moèno narasli, zaèeli so kipeti in se zaèeli prelivati, tudi na barko. Tok v prehodu je bil takrat namreè nasproten, ven iz atola in to je povzroèalo tako imenovane rolerje. To so valovi, ki se kot na pla¾i hrumeèe prelivajo. In v tej igri morja, tokov in valov so u¾ivali tudi delfini, ki so v prehodu skakali iz vala v val.

Malo me je bilo strah, saj sem prebral nekaj poroèil o nevarnostih pri plovbi skozi prehode v atolih. Nasprotni tok je bil kar moèan in valovi visoki 3 do 4 metre, a je ¹lo brez te¾av. Pri plovbi proti toku sem si poleg jader pomagal tudi z motorjem. Kmalu za prehodom se je morje v atolu popolnoma umirilo, zavili smo desno in se zasidrali na sidri¹èu pred luksuznim hotelom Kia Ora.  Kak¹nih dvajset jadrnic je bilo tam ¾e zasidranih.

V vodo smo spustili èoln in prviè po dolgemu zimskemu premoru mi je uspelo brez veèjih te¾av zagnati tudi Suzukija, motor za èoln. Odpeljali smo se na obalo in na potep po otoku.

Popoldne smo morali dvigniti sidro in se kar prehitro posloviti od Rangiroe. Naslednji dan zveèer sem imel odhod letala s Tahitija in do tja je bilo ¹e preko dvesto milj. Iz Rangiroe smo izpluli skozi drug prehod, pri vasi Avatoru. Tokrat smo ujeli ravno èas oseke, morje v prelivu je bilo mirno in ni bilo omembe vrednega toka. Plovba skozi preliv zato ni bila tako razburljiva kot prviè. Nato smo se usmerili najprej proti zahodu ob otokih atola Rangiroa in po nekaj urah zavili v kanal med atoloma Tikehau in Rangiroa, proti jugu, proti Tahitiju. Prvih nekaj ur smo imeli nasprotni tok in kljub vetru in polnim jadrom ter kljub pomoèi motorja nismo mogli napredovati hitreje od petih vozlov. To mi je povzroèalo skrbi, saj bi ob tej hitrosti zamudil odhod letala.

Zveèer je nato najprej popustil nasprotni tok, nato pa se je okrepil ¹e veter in do jutra smo ¾e uspeli nadoknaditi zaostanek iz prej¹njega dne.

 

Dopoldne dvajsetega maja smo v pribli¾no petnajstih vozlih boènega vetra lovili in nato poèasi tudi prehiteli japonsko jadrnico, katere luèi smo pred nami videli ¾e ponoèi. Japonec na 62-èeveljski jadrnici mi je preko radia povedal, da je tudi on na poti okoli sveta in da namerava drugo leto okoli Afrike prijadrati v Evropo in Sredozemlje. Popoldne je iz morja zaèel vstajati Tahiti. A Tahiti je visok otok, katerega vrhovi dosegajo vi¹ine preko 2000 metrov, zato se ga vidi ¾e zelo na daleè in plovba do vhoda v zaliv pred Papeetejem je trajala ¹e kar nekaj ur. ©e pred prehodom skozi greben v zaliv nas je prehitela noè.

Pred vhodom v zaliv sem malo pomi¹ljal, ali bi se javil lu¹ki kapitaniji, ker me je bilo strah, da bi mi ponoèi prepovedali plovbo po kanalih do marine, a sem se zaradi gostega ladijskega prometa na ozkem vhodu vendarle odloèil za radijski kontakt. Dogovorili smo se, da se bo po radiju pogovarjal Uro¹ in v primeru neugodne odloèitve na kapetaniji nekako “izgubil vezo”. Pa je bilo nato vse v redu, poèakati smo morali le na ladjo, ki je skozi ozek preliv zapu¹èala pristani¹èe, nato pa so nas s kapitanije po radarju spremljali in dovolili tudi plovbo mimo letali¹ke steze v kraj¹em premoru med vzleti in pristanki letal.V marino Taina na Tahitiju nam je uspelo prijadrati v nedeljo 20. maja zveèer, tri ure pred odhodom mojega letala proti Ameriki in naprej proti domu.

18.10. – 9.11.2006. Curacao – Ekvador, 1503 NM (Curacao, Venezuela, Kolumbija, Panama, Ekvador)

Četrta etapa: 18.10. – 9.11.2006. Curacao – Ekvador, 1503 NM (Curacao, Venezuela, Kolumbija, Panama, Ekvador)

 

Po treh mesecih sem zopet na Karibih. Zvečer smo skupaj z Romanom, Urošem in Robijem iz Evrope z nekaj zamude prileteli na Curacao. Gourete nas je s svojim avtom na srečo počakala in odpeljala v marino Kima Kalki, kjer smo se v temi vkrcali na barko. Malo me je bilo strah, v kakšnem stanju bo Skokica po nekaj mesecih, a je bilo vse v redu. V poročilih drugih jadralcev, ki so na Karibih za nekaj mesecev pustili barko sem prebral, da je bil ob povratku na stenah in blazinah v notranjosti zaradi vlage precej plesnobe in da so porabili kar nekaj časa, da so vse očistili. Podobno sem pričakoval tudi sam, a v notranjosti plesnobe ni bilo videti. Curacao je izgleda dovolj sušen otok. Akumulator za porabnike je bil popolnoma prazen, a sem ga na srečo čez noč uspel obuditi k življenju in celo popolnoma napolniti. Motorni akumulator pa je deloval v redu, tako da je moj Lombardini na splošno veselje vžgal kar v prvem poskusu. Že za prvi dan sem bil dogovorjen, da nam iz izposojevalnice v marino dostavijo avto. Dočakali smo ga šele ponoči, ko so bile trgovine že zaprte. Razmišljali smo, da bi šli kar peš v nekaj kilometrov oddaljeno trgovino po nekaj hrane vsaj za prvi dan, a smo se utrujeni od poti zadovoljili s suho hrano in s pijačo iz zaloge na barki, ter nato precej zgodaj odšli spat.

 

19.10.: Ker smo se zaradi časovne razlike vsi zbudili še pred sončnim vzhodom smo barko že navsezgodaj zjutraj pripravili za izplutje proti Kolumbiji. Še v temi sem zmontiral nov Simradov samokrmilnik, ki mi ga je Jan iz Trenda v Ljubljani priskrbel namesto starega, ki se je poleti pokvaril. Namontirali smo jadra in bimini streho, namestili vse vrvi, napihnili čoln, oprali palubo in se nato odpeljali v Villemstad na ogled mesta in nabaviti hrano.

 

Ko smo v pristanišču v Villemstadu uredili še vse izstopne formalnosti ter kupili in na barko pospravili hrano in pijačo, smo bili pripravljeni za odhod proti Cartageni. Do tja je predvidoma za tri do štiri dni plovbe. Le napoved glede vetra ni bila obetavna. Poslovili smo se družine Lotman in njihove marine ter skozi preliv odpluli iz Španskega zaliva na odprto morje in obrnili na zahod, proti Kolumbiji.

 

Vetra je bilo samo za vzorec, so bili pa zato valovi precej veliki in nam na žalost prihajali ravno nasproti. Pred odhodom sem na internetu videl, da je neurje v Mehiškem zalivu in od tam so prihajali valovi mrtvega morja. Na jugu ob Južni Ameriki pa bo žal še nekaj dni bolj malo vetra, kar pa ga bo, bo zahodnik, se pravi od spredaj. Seveda je zaradi pomanjkanja vetra zapel motor in pel nato še celo noč, ko smo pluli mimo Arube in pozneje ob venezuelski obali. Motorirali smo še del naslednjega dopoldneva, ko se nas je končno usmilil veter in smo lahko raztegnili jadra.

 

20.10.: Spotoma smo se ustavili na pustem Venezuelskem otoku Los Monjes, na katerem rastlinja sicer ni, je pa na njem vojaška postojanka. Najavil sem se po radio postaji in brez težav so nam vojaki prijazno dovolili pristati. Najprej so nas za svoje evidence popisali, potem pa smo se

lahko prosto sprehodili po otoku in do rdeče belega zidanega svetilnika na vrhu hriba. Po poldrugem dnevu sedenja na barki nam je že zares prijalo malo pretegniti noge, a smo proti večeru vseeno odpluli naprej.

 

Sprva smo še jadrali, nato pa ponoči, ko je zmanjkalo vetra zopet zagnali motor. Valovi so bili tukaj še krajši in bolj zoprni, tako da je bilo potrebno cikcakati in voziti s pol moči, da se barka ni preveč zaletavala v valove. V sprednji kabini se ni dalo ležati, saj me je vseskozi metalo s postelje v zrak, pod strop. Zato sem se preselil na klop v salon, ko nisem dežural zunaj za krmilom. V salonu je bilo guncanja in poskakovanja nekaj manj. Dopoldne, ko sem se zbudil, smo že nekaj časa pluli ob kolumbijski obali. Morje se je umirilo in postalo gladko kot ogledalo.

 

Za rtom Cabo dela Vela smo se oddaljili  od obale in proti večeru so se preko zaliva pokazali zasneženi vrhovi Siere Nevade di Santa Marta, kjer se gorovje skorajda iz morja dviguje do višin blizu 6000 metrov. Še eno noč smo prevozili z motorjem in tako smo v teh prvih treh dneh porabili že precej več goriva, kot smo ga za celotno prečkanje Atlantika vse do Venezuele. Zgodaj četrtega dne pa se nas je veter vendarle ponovno usmilil in kar močno zapihal iz običajne vzhodne smeri. Motor sem končno lahko ugasnil in s polnimi jadri smo kar glisirali proti Santa Marti.

 

22.10.: Zavili smo v Gayraco, tretjega od petih zaporednih zalivov pred Santa Marto. Tu smo se zasidrali in s čolnom odšli na obalo. Uroš je v Vodiču po Kolumbiji videl, da se v džungli pri vznožju Siera Nevade nekaj deset kilometrov stran od nas nahajajo pred kratkim odkriti dobro ohranjeni ostanki starodavnega indijanskega mesta. Skoraj nas je že prepričal, da bi si jih odšli ogledat, a ko smo spraševali, kako bi prišli tja, so domačini samo zmajevali z glavami in povedali, da do tja ne vodi nobena cesta. Najlažje bi bilo s helikopterjem, druga možnost pa bi bila peš po stezah skozi džunglo. To potovanje bi trajalo tri dni in bi šlo skozi področja, ki jih nadzirajo paravojaške enote kolumbijskih mamilaških kartelov. Na podlagi povedanega smo se raje odločili, da bomo potovanje nadaljevali po morju.

 

Ponoči na poti smo jadrali skozi otoke trave, grmičevja in dreves, ki jih na tem koncu v morje nanesejo kolumbijske reke. Nekajkrat je kar pošteno zaropotalo po trupu barke, ko smo na morju naleteli na kakšno večjo vejo. Za krmilo so se zatikale cele verige plavajočega grmičevja in manjše veje in nas zavirale. Večkrat sem med plovbo moral z barko narediti cel obrat, da so se grmičevje in trava odmotali od krmila in kobilice. Kadar pa to ni pomagalo, sem šavje pod vodo odstranjeval ročno. Še dobro, da je bilo dovolj vetra za jadranje, saj bi se sicer ob motoriranju lahko na kakšni veji poškodoval propeler. Ker sem v vodiču prebral, da je potrebno biti na tem območju med plovbo previden zaradi plavajočega rastlinja in vejevja, sem celo noč za krmilom dežural pretežno sam, da nebi potem drugih krivil, da se zaletavajo v veje in debla.

 

Zjutraj 23. oktobra smo prijadrali pred Cartageno v Kolumbiji. Severni vhod v zaliv pri Boca Grande je zaščiten s podvodnim zidom, ki se v globini enega metra vleče od obale do kakšno miljo oddaljenega nasproti ležečega otoka, prekinjen pa je na enem mestu v dolžini nekaj deset metrov in z globino okrog treh metrov. Prehod je označen z bojo, za katero v vodiču piše, da ni vedno na pravem mestu in da je zato potrebna skrajna previdnost. Na srečo se je zjutraj pred nami pojavila še ena jadrnica, ki je prav tako plula proti vhodu v zaliv. Pozorno in previdno smo ji sledili. Če bo prišla skozi, gremo za njo, če bo nasedla, se bomo obrnili. Fantje na sprednji barki so izgleda poznali prehod in srečno prišli skozi desno od boje. Le pred bojo so z barko prav čudno zavijali in obračali. Še naprej sem jim sledil in kmalu videl v čem je bil vzrok za obračanje barke pred nami. Vzdolžno z zidom je bilo za kakšne tri vozle toka tako, da sem tudi sam moral barko usmeriti proti toku in napredovati na pol bočno, če sem želel obdržati želeno smer mimo boje v zaliv. Globina je na prehodu sicer padla pod tri metre, a smo srečno prišli skozi. Voda v zalivu je bila kalna, tako da se dna ni videlo. Okrog rta smo zavili v luko in se po nekaj pripetljajih na vhodu (nasedanje v blatu) zasidrali pred marino jahtnega kluba. Med sprehodom po Cartageni sem videl, da nafta v Kolumbiji ni draga, za to sem se odločil, da tukaj napolnimo tanke. Pa se je kasneje izkazalo, da bi bilo bolje, če bi počakali do Paname, saj smo imeli do tja še dovolj goriva.

Ponoči smo se odpravili iz Cartagene proti Panamskim koralnim otokom San Blas. Ponovno smo pluli skozi ozki prehod v podvodnem zidu čez zaliv Boca Grande. Tokrat smo natančno sledili naši poti, ki jo je zjutraj na svoj ploter in v spomin narisal GPS. Vidljivost je bila kljub soju mestnih luči slaba, a je delal svetilnik na boji na prehodu in nam je brez težav uspelo priti iz zaliva. Če sem gledal samo na elektronsko karto in našo pot ki jo je risal GPS, smo se peljali direktno čez zid, kakšnih 50 metrov južno od prehoda. Natančnost petdesetih metrov ponavadi zadošča za plovbo, a v ožinah in prehodih to ni dovolj natančno in je bolje dodatno opazovati tudi morje.

 

Sredi noči na 25. oktober smo pripluli do koralnih otokov San Blas. Prvi del 190 milj dolge poti smo prejadrali, v drugem delu pa smo se tudi s pomočjo motorja prebijali skozi plohe in nevihte. Motor je začel nagajati in izgubljati na moči. Ker se mi je zdelo, da je nekaj narobe z dovodom goriva, sem najprej preveril filtre in že pri ločevalnem filtru ugotovil, da so nam v Cartageni poleg nafte natočili tudi kar nekaj vode. Vsakih nekaj ur smo nato iz filtra morali odtočiti vodo, če smo želeli, da je motor lepo deloval. Opravke s čiščenjem filtra sem v nadaljevanju prepustil Robiju. Če je že študiran strojnik, pa naj se ukvarja s “stroji”.

Nevihte v tem delu Karibov niso bile več tako nedolžne kot poprej. Pred vsakim črnim oblakom, ki nas je dohitel, je močno zapihalo, nato pa se je ulilo z neba tako močno, da smo videli le nekaj deset metrov okoli barke. Ko je bila ploha mimo, pa smo se znašli v brezvetrju. Vse skupaj se je čez dan nekajkrat ponovilo in bliski iz oblakov so poskrbeli, da je bilo vse začinjeno tudi z zvočnimi in svetlobnimi efekti. Ker smo prejšnji dan iz Cartagene izpluli prepozno, nam ni uspelo podnevi priti do otočja San Blas. Zato smo zopet v temni oblačni noči pristajali med čermi in plitvinami pri otoku Calubir. Čeprav navtični vodiči za to otočje odsvetujejo plovbo in sidranje ponoči, ustreznejše izbire nisem imel. Lahko bi sicer v dežju in valovih čakali pred otoki, da se zdani, a sem si želel spati v miru. Da ima elektronska karta glede na GPS določen zamik sem vedel in z Romanom sva nato z vožnjo čez (dovolj globoke) plitvine in primerjanjem dejanskih globin s podatki na karti ugotovila, da je zamik za kakšnih 100 metrov južno. Na podlagi te ugotovitve sva se uspešno izognila vsem sipinam in čerem na vhodu v zaliv. Seveda sem plul počasi, da nebi naredil škode na barki, če bi kje nasedel, saj svojemu izračunu nisem popolnoma zaupal. Prvič na tem delu poti smo spali v miru, zasidrani in nato zjutraj uživali v pogledu na čudovite, s palmami obraščene otočke z belimi plažami povsod okoli nas.

 

25.10.: Naslednja dva dni smo preživeli v zavetju sanjskih otokov San Blas. Kot otroci smo se kopali, plavali, se potapljali, sprehajali po belih plažah, plezali po palmah in nabirali kokosove orehe. Vsak dan je šlo preko nas nekaj ploh in neviht, a je vmes sijalo tudi sonce.

 

26.10.: Drugi dan na otokih je Uroš praznoval svoj trideseti rojstni dan. Poleg jadranja je za rojstni dan dobil še kokos in bonboniero, pa mu to ni bilo dovolj. Zaželel si je, da bi ta okrogli rojstni dan praznoval med Indijanci. Celotno otočje San Blas je nekakšen indijanski rezervat in nekateri otoki so bili naseljeni. Preselili smo se in se zasidrali pri otočkih Cayo Holandes, kjer smo med palmami videli s palmovimi listi prekrite indijanske koče.

Sredi noči smo potem odpluli proti zalivu San Cristobal, kjer je vhod v panamski kanal.

 

V petek, sedemindvajsetega novembra zjutraj smo pripluli v Cristobal, in se privezali v marini Shelter Bay, kjer je bila še pred leti ameriška vojaška baza. To marino sem si izbral, ker je na internetu pisalo, da se nahaja v naravnem okolju na robu naravnega parka. To nekaterim mlajšim članom posadke ni bilo najbolj všeč, saj so imeli narave počasi zadosti in so želeli videti še kaj bolj živahnega življenja.

 

29.10.: Za prehod panamskega kanala je potrebno imeti na barki posadko petih ljudi, poleg krmarja še štiri člane posadke, ki upravljajo z vrvmi (t.i. line handlers). Če članov posadke ni dovolj, moraš dodatne mornarje najeti. Ker smo bili mi samo štirje, se nam je v marini ponudil John s sosednje ameriške jadrnice, da gre z nami. Ponudbo

sem z veseljem sprejel in s tem prihranil nekaj deset dolarjev. Pred odhodom smo naložili še štiri debele kolute vrvi, ki nam jih je posodila naša agentka Yara in ki jih potrebujemo za privezovanje med zapornicami v kanalu. Nato smo odpluli proti mestu pred Colonom, kjer smo morali počakati na pilota, ki se nam je pridružil na poti skozi prvo serijo zapornic do Gatunskega jezera. Na Skokico se je s pilotskim čolnom pripeljali precej zajeten črnc, po izgledu že kar zavidljivih let. “Zasidral” se je v kokpitu in nato smo skupaj počasi odpluli do zapornic in nato še dobro uro čakali, da smo prišli na vrsto. Pozno zvečer smo za krmo tovorne ladje zapluli v bazen med prvimi zapornicami, se skupaj s še eno jadrnico privezali ob bok vlačilca in počakali, da so se za nami zaprle vodne zapornice. Nato so v bazen natočili vodo in nas dvignili za prvih dvanajst metrov. Po okrog dvajset minutah so spredaj odprli zapornice, ladja je zaplula po kanalu v nov bazen in mi za njo. Za nami so ponovno zaprli zapornice in ponovno natočili vodo ter nas dvignili za naslednjih dvanajst metrov. Vse skupaj se je ponovilo še enkrat in izpluli smo lahko v Gatunsko jezero in se kakšno miljo naprej privezali na bojo, kjer smo morali počakati preko noči. Gatunsko jezero je veliko umetno jezero, ki so ga ustvarili tako, da so zajezili reko Gangres in na ta način naredili plovno pot med Atlantskim in Tihim oceanom.

 

30.10.: Ponoči je prvi pilot odšel domov in zjutraj se je k nam pripeljal drugi, Jose po imenu. Ta nas je spremljal preko jezera in skozi drugo serijo zapornic navzdol do Pacifika. Za manjša plovila imajo po jezeru začrtano svojo pot, da ne ovirajo večjih ladij. Vozili smo se po ozkih kanalih in med otočki, kot bi bili na veliki tropski reki in uživali v pogledu na tropski pragozd. Postopek pri zapornicah na drugi je bil podoben, le da so tokrat vodo spuščali iz bazenov in mi smo se skupaj z njo spustili vsakič po dvanajst metrov. Na koncu smo zapluli v Tihi ocean in seveda to proslavili s steklenico šampanjca. Zapluli smo pod mostom dveh Amerik in se popoldne zasidrali ob pacifiškem vhodu v kanal pri Balboi. Z Yaro smo bili dogovorjeni, da nas popelje na ogled Panama City-a, a je kot po navadi zamudila in mesto smo si nato ogledovali iz avta, stoječ v koloni v večerni prometni konici.

 

31.10. Zadnjega oktobra nas je Uroš zapustil in zjutraj iz Panama Citya odletel proti domu. Ostali trije smo se zjutraj podali na pot proti Ekvadorju. Popoldne smo skozi plohe in nevihte pripluli do 60 milj oddaljene otoške skupine Las Perlas, se zasidrali ob otoku San Jose in se malo sprehodili po njem. Nad zalivom, v katerem smo se zasidrali je bila kmetija. Domače živali so imeli spuščene, tako da so svinje, kure, gosi in druge prosto tekale po okolici. Cesta po otoku je bila tako lepo poravnana, zatravena in na kratko pokošena, da sem imel občutek kot, da se sprehajam med palmami po golf igrišču. Zvečer smo šli naprej in pot proti jugu so nam razsvetljevale nevihte. Ponoči sem moral paziti na ribiške ladje in na ribiške mreže, ki jih imajo tam razpete po morju. Na srečo so bile mreže z nekakšnimi bliskavicami ali svetilniki dobro označene in sem se jim lahko izogil.

 

Vremenska napoved za naslednje dni je bila neugodna z močnim nasprotnim jugozahodnim vetrom in nevihtami, a žal nismo imeli časa, da bi lahko čakali na ugodnejše vreme. Letalske karte smo imeli kupljene za let iz Ekvadorja čez dober teden in vsekakor leta proti domu nismo hoteli zamuditi. A ceno za časovno tako tesno omejeno potovanje in s tem povezano plovbo proti razburkanemu morju, sem zopet moral plačati. V notranjosti barke sem se ravno malo predolgo zadrževal okrog motorja pri odstranjevanju vode iz filtra za gorivo in postalo mi je slabo. Pred nekaj meseci sem spoznal, kako je, če kličeš Urha na Atlantiku. Sedaj pa sem spoznaval, kako je, če ga kličeš na Pacifiku. Bilo je precej podobno, le da je morska bolezen tokrat trajala le eno popoldne. Do Paname smo se ponoči za krmilom precej enakovredno izmenjevali, tako da je vsak dežural po dobri dve uri. Od tu naprej proti Ekvadorju pa sem večino noči prekrmaril sam. Ker bom v nadaljevanju poti čez Pacifik večino poti verjetno sam na barki, sem želel v naprej preizkusiti, kako to izgleda več dni zapored. Malo sem bral knjigo, malo gledal naokoli in malo dremal. Ponavadi me je “zvilo” proti jutru in sem zaspal na palubi tudi po več kot eno uro skupaj. Romanu in Robiju to moje spanje ni ravno vlivalo velikega zaupanja in sta raje še sama vsake toliko časa pogledala, kaj se dogaja okoli barke. Za čez Pacifik si bom moral nabaviti budilko.

 

Spotoma smo se ponovno naučili, da je v razburkanem morju dobro, če so okna zaprta. Sem ter tja smo barko poskušali malo prezračiti in potem pozabili tesno zapreti okna. Posledica je bil slap vode, ki se

je vlil v notranjost, ko je kakšen večji val zalil palubo. In nato je bilo potrebno brisati tla in odstranjevati vodo iz prekatov pod tlemi.

 

Na krovu Skokice smo naslednje dni gostili nekaj slepih potnikov in sicer sokola, gosko in čapljo. Morda so bili to tudi kakšne druge vrste ptiči, a mi nismo prav veliki poznavalci ptic in smo jih krstili preprosto za orla, raco in belko. Prileteli so prvi dan, ko smo zapustili Perlase in ostali z nami vse dokler se čez nekaj dni pred Ekvadorjem nismo približali Kolumbijski obali. Nato so odleteli, vsi proti obali, čeprav je bila oddaljena še kakšnih 40 milj in se je še ni videlo. Ptice so jo izgleda čutile.

 

Prve dni na Pacifiku smo si v borbi proti vetru in valovom precej pomagali z motorjem, nato pa nam je nafte začelo zmanjkovati in smo drug del poti v glavnem prejadrali. Nazadnje smo ugotovili, da samo z jadri napredujemo vsaj enako hitro, kot pred tem z motorjem in glavnim jadrom. Vseskozi smo križarili tako, da smo na vsakih nekaj ur za 90 stopinj obrnili barko in zamenjali uzde. Dnevno smo v povprečju prepluli po okrog sto milj v smeri proti Ekvadorju.

 

4.11. Proti večeru petega dne smo v daljavi končno zagledali obrise Ekvadorske obale. Precej se je ohladilo, temperatura zraka je bila “le” še okoli 25 stopinj C in tudi morje je postalo precej hladnejše. Odločil sem se, da se gremo malo odpočiti na obalo zato smo zajadrali proti zavetrnem zalivu pri Punta Galeri. Spustili smo sidro v dobre štiri metre globoki vodi in se lotili pospravljanja po barki. Pet dni razburkanega morja je v notranjosti pustilo pravo malo razdejanje in to je bilo potrebno spraviti v red. Z obale so se med tem z motornimi čolni pripeljali domačini ter krožili okoli nas in nas opazovali, kot da smo cirkuški medvedi. Izgledalo je, kot da smo prava atrakcija, a to je bil šele začetek in cirkuška predstava se je pravzaprav šele začenjala. Kmalu sem ugotovil, da s kobilico podrsavamo po tleh. Pogledal sem na globinomer, ki je kazal le še

dva metra. Hotel sem vžgati motor, da bi se odpeljali iz zaliva, pa motor ni hotel vžgati. Hotel sem dvigniti sidro, pa je bilo v še plitvejši vodi. Vrgel sem čoln v vodo in odveslal do sidra ter ga kolikor se je dalo hitro dvignil na čoln in se vrnil. Vmes je Robi z WD-40 pošprical kontakte na kontrolni plošči in uspelo mu je vžgati motor. A v tem času smo bili s kobilico že trdno zasidrani na dno. Mislil sem, da sanjam. V pol ure se je voda v zalivu znižala za več kot dva metra in še kar naprej se je zniževala. Na čoln smo dali motor, na dvižnico špinakerja sem navezal dolgo vrv in Robiju naročil naj vrh jambora skušata potegniti čimbolj v stran, da bi nagnili barko toliko, da bi se sprostila kobilica in bi lahko odpluli v globljo vodo. Roman in Robi me v čolnu nista takoj razumela, kaj sploh hočem in izvajala z vrvjo in čolnom takšne nerodne akrobacije, da so se domačini le krohotali in navdušeno ploskali. Vmes se je skupina domačinov na malo močnejšem čolnu prišla ponuditi, da nam pomagajo, pa sem jih ponosno odslovil češ, da situacijo obvladamo in da se bomo rešili kar sami. Barka pa je iz minute v minuto stala bolj postrani in voda je iz zaliva še kar odtekala. Počasi sem spoznal, da se sami vendarle ne bomo rešili, zato sem poprosil domačine, naj nam pomagajo. Na čoln so privezali vrv, ki je bila navezana na vrh jambora in Skokico z vlečenjem v stran toliko nagnili, da se je sprostila kobilica in sem lahko zapeljal za nekaj metrov naprej. To smo večkrat ponovili in postopoma pribredli v globljo vodo, kjer smo se ponovno zasidrali. Zares iz srca sem se zahvalil domačinom in za nagrado med njih razdelil pločevinke s pivom, ki sem jih med pospravljanjem odkril pod tlemi. Cirkuška predstava je bila s tem končana, trajala pa je le kakšne pol ure. Moj ugled med posadko je bil močno omajan. No, preživel sem tudi to sramoto in postal bogatejši za novo izkušnjo. Roman in Robi sta bila dovolj uvidevna, da nista odkrito kazala, kako je tudi njiju dva vse skupaj zabavalo. Vsemu cirkusu navkljub smo zvečer vendarle odšli še malo na kopno in nato ponoči dvignili sidro ter nadaljevali s plovbo ob obali proti jugu.

 

5.11.: Ob obali se je veter vsaj malo odklonil proti vzhodu, tako da smo lahko bolj direktno jadrali proti jugu. Petega novembra ob 14.30 smo ob Ekvadorski obali prečkali ekvator. Pozejdonu smo ob tej priliki “poklonili” zavitek napolitank in se priporočili za ugoden veter. Robi pa si je privoščil ekvatorski skok v vodo in bi ga pri tem kmalu izgubili, ker ni ujel vrvi, ki smo jo vlekli za seboj. Seveda sem takoj obrnil barko in čez nekaj minut smo brodolomca pobrali iz valov. Ta večer sem se vendarle odločil, da se bomo za čez noč zasidrali. Naredili smo že dovolj poti, da smo si lahko privoščili malo počitka. Do Puerto Lucije smo imeli le še 140 milj. Zasidrali smo se na varni razdalji od obale v zalivu pri Cabo Passado in prvič po tednu dni v miru zaspali. Končno sem zopet lahko spal v svoji postelji v sprednji kabini.

 

6.11.: Naslednji dan smo jadrali mimo Mante. Nekaj milj pred mestom nas je v nizkem letu preletelo reaktivno vojaško letalo. Izgledalo je, kot da si nas je pilot izbral za tarčo, saj je letel točno proti nam, nato pa tik pred nami zasukal letalo toliko, da so šla krila le nekaj metrov mimo jambora. Hrup letala je iz spanca prebudil celo Romana. Zvečer se je veter močno okrepil in pihal s hitrostjo blizu 40 vozlov. Močno smo skrajšali jadra in prvič na tej poti sem si nataknil rešilni jopič in se privezal z varnostnim pasom. Seveda sem isto zahteval tudi od Romana in Robija, kadar sta bila na palubi. Veter je žvižgal skozi jadra in peno z valov je nosilo vodoravno čez barko. Presenetljivo hitro smo jadrali v teh razmerah. Na morju je bilo kar dosti ribiških ladij in čolnov, ki smo se jim izogibali. Predvsem čolni so bili zelo slabo osvetljeni in le malo je manjkalo, da se v enega nismo zaleteli. Pravzaprav sem prej slišal kričanje ribičev, kot pa med valovi zagledal čoln, ki so ga osvetljevali z baterijo. Od blizu smo si izmenjali nekaj žvižgov in že so mi izginili izpred oči drveli smo naprej. Na karti sem začel iskati zatočišče ob obali, kamor bi se lahko pred neurjem lahko skrili, pa je veter v drugem delu noči popustil in nato sem proti jutru z motorjem zapeljal do otočka Isla Solango, kjer smo se za nekaj ur zasidrali.

 

7.11.: Ko sem se zbudil, smo še zadnjič na tej etapi dvignili sidro in prejadrali še zadnji del poti. Po tednu dni jadranja in motoriranja proti močnemu južnemu vetru in valovom smo Roman, Robi in Miran sedmega novembra pripluli v marino Puerto Lucia na jugozahodu Ekvadorja. Skokica bo tu prezimila do konca aprila, ko načrtujem nadaljevanje poti preko Tihega oceana do Avstralije.