Pacifik

Sever Malekule

Voda v zalivih na jugu Malekule je kalna zaradi številnih rek, ki se v zalive izlivajo. Plavanje v kalni vodi ni predstavljalo velikega užitka zato sva jug Malekule že naslednji dan zapustila in odjadrala nekaj deset milj proti severu, ki obljublja bistrejše morje. Da se ne bi preveč dolgočasil na poti proti severu, sem se obnašal trajnostno in iz stare majice zašil prevleko za bokobran. Le tega je načelo sonce in je v zgornjem delu postal lepljiv ter zato puščal madeže na trupu barke. Po nekaj urah krojenja in šivanja, sem bil ponosen na svoj čudoviti izdelek, Zlata pa se je kot profesionalka nasmihala in zgražala nad  rezultatom mojega dela.

Sidrala sva pri otočku Norsup na severovzhodni strani Malakule, na katerem v vasici živi nekaj deset prijaznih otočanov. Ko sva s čolnom pristala na plaži pred vasjo, je do naju prišel domačin in naju pospremil na sprehod po vasi. Med sprehodom med večinoma lesenimi in s palmovimi listi prekritimi hiškami nama je opisal kako skromno živijo in hkrati povedal, da se sama brez spremstva po njihovem otoku ne smeva sprehajati.

Popoldne sva se s čolnom zapeljala do obale glavnega otoka in si privoščila malo daljši sprehod po cesti med vasmi, dokler nisva prišla do vaške trgovine, kjer so prodajali tudi sladoled.

 Naslednji dan sva šla na še malo daljši sprehod po Malekuli, vse do glavne vasi Lakatore. V vasi imajo skoraj vse, kot druga glavna mesta, le bolj mini so trgovina, pošta, bencinska črpalka, cerkev, šola, … . Malo večje so upravne stavbe, še večje je športno igrišče, največji pa so razsežni nasadi kokosovih palm povsod na tem delu Malekule. Na nekaterih napisih piše Malekula, na drugih Malakula, otočani pravijo, da je oboje pravilno.

Zlata mi je s seboj prinesla elektronsko nadzorno enoto za autopilota in le ta je po menjavi enote začetek tedna oživel in po enem dnevu delovanja pa spet zaspal. Včeraj sem imel posvet s serviserjem po telefonu in mi je na podlagi kontrolnih lučk na računalniku autopilota rekel, da je težava verjetno v kablu med enotami. Kabel so imeli v Zagrebu in Jona sem prosil, da je šel v Zagreb po kabel, da ga bosta Nina in Robert prinesla s seboj na barko. Upam, da bo z menjavo kabla potem vendarle konec težav z autopilotom. Ko sem včeraj odklapljal kable, da sem slikal konektorje in jih poslal Jonu, se je autopilot spet zbudil in mi olepšal soboto.

Popoldne sva z Zlato z lepim jugovzhodnikom odjadrala proti severu in sidro zvečer spustila pri otoku Aore južno od velikega otoka Spiritu Santo. Autopilot je tokrat delal celo pot.

Jug Malekule

V četrtek dopoldne je sonce za nekaj ur pregnalo deževne oblake in z Zlato sva odplula proti Embrymu, od koder je potem le še nekaj ur jadranja do Pentecosta. V načrtu sem imel, da bi si na otoku Pentecost v petek ogledala skoke z lesenega stolpa, kjer si domačini okoli gležnjev privežejo lijane in se potem z višine dvajsetih metrov vržejo v globino. To med domačini velja za preizkus moškosti in velja za predhodnico »bungee jumpinga«.

Med potjo proti Embrymu sem na računalniku pogledal nove vremenske napovedi, ki za prihodnja dva dni kažejo na nevihte in zahodnik. Načrte bo žal odneslo vreme, saj Pentecost nima zalivov, zahodna obala otoka pa bo izpostavljena vetru in nevihtam. Sredi poti sva zato zavila nazaj proti Malekuli in sidro popoldne spustila v lepem zaprtem zalivu Sendwich, ki bo verjetno nudil dobro zavetje ob nocojšnjem prehodu nevihtne fronte, katere predhodnica že bobni in bliska v okolici.

Zadnji dnevi so bili tukaj zelo deževni, kar se pozna v naravi in predvsem na otoških cestah.

Po nočnih nevihtah je bilo jutro skoraj brez oblaka, le morje v zalivu je bilo kalno zaradi rek in potokov, ki se po obilnem deževju s hribov izlivajo v zaliv. Lepo jutro sem izkoristil za tek do vasi Lamap, kjer je francoski misijon in kamor otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Domačini so mi povedali, da je tukaj francoski del Vanuatuja in da za pogovorni jezik uporabljajo francoščino, a sem se z vsemi, tudi z otroki, lahko pogovarjal v angleščini.

Ljudje v vaseh živijo umirjeno in sonaravno. Okrog preprostih hišk imajo vrtove in sadna drevesa, perutnino in prašiče po travnikih se pasejo krave. Ob obali domačini lovijo ribe. V okolici vasi so nasadi kokosovih palm.

Tudi tukaj se srednja generacija sprehaja z mobitelom v rokah, otrokom je ta razvada zaenkrat še prihranjena.

Jadranje bo bolj zabavno

Začel se je junij in Zlata je končno priletela na Vanuatu in kot se za šefico spodobi, je debelo zamudila. Popoldne sem s kolesom dirkal do letališča, da bi ujel prihod njenega letala, potem pa sem na ekranu v letališki stavbi videl, da Zlatino letalo zamuja. Za iztekanje sem se lahko še eno uro vozil okoli letališča, da sem nehal švicati in gledal v nebo, kdaj se bo prikazalo letalo iz Avstralije.

No, našla sva se, se objela, odpeljala do barke in se še pred večerom sprehodila po razkošnem počitniškem naselju na otoku Iririki, pred katerim je danes privezana Skokica. Za obisk otoka Iririki zaračunajo 15 eur vstopnine na osebo, po 17. uri pa je obisk brezplačen. Zlata je imela ob prihodu ravno prav zamude, da sva se pred večerom po otoku lahko sprehajala brezplačno.

Jutranje plohe so v ponedeljek izvenele in z Zlato sva se dopoldne sprehodila po Port Vili, spotoma nakupila še nekaj zelenjave za prihodnje dni, potem pa sva odjadrala do zaliva Havannah na severu otoka Efate, kjer sem med čakanjem in delom na barki večinoma preživel zadnja dva tedna. Popoldne sva se sprehodila po gričih v zaledju zaliva, potem pa sva barko pripravila za ja jadranje proti severnim otokom Vanuatuja.

Zvečer sem imel preko satelitskega interneta video sestanek z mednarodno smučarsko zvezo, potem pa sva ponoči odjadrala proti 60 milj oddaljenemu otoku Epi. Na poti so bile napovedane plohe, a jih ponoči ni bilo, je pa bilo zato dosti vzhodnika, ki je Skokico kar lepo poganjal proti severu. Polovica razvite genove je že zadoščala za hitro in razmeroma udobno jadranje. Vsaj meni, ki sem zadnje čase jadral proti vetru in pri tem nabijal v valove, se je zdelo jadranje sproščujoče. Zlatin komentar na prijazno guncanje na valovih je bil vse kaj drugega.

Zjutraj sva bila že blizu Epija in prebijala sva se skozi plohe in nevihte. V takem vremenu je vseeno, ali jadraš ali pa sidraš, zato sem jadranje podaljšal do Maskelynskih otokov, kjer zalivi obetajo boljše zavetje pred valovi in spremenljivim vetrom v naslednjih dveh dneh. Sidro sva sredi dneva spustila v zalivu Gaspard Bay na jugu Malekule. Zlatina ugotovitev ob pogledu na hribe v okolici zaliva je bila, da sva prišla v Jurski park.

V zalivu so okoli barke plavale velike morske krave, a mi ni nobene uspelo ujeti s fotoaparatom, ko pridejo na površje po zrak. Slišal sem čofotanje in videl gobec, ko pa sem fotoaparat usmeril tja, krave ni bilo več na spregled. Nekaj več uspeha je imela Zlata, a ji ni uspelo izostiti slike. Morda je pa na sliki Nessie.

Prihod na Vanuatu

Vremenska napoved, ki sem jo videl na spletu, je bila ugodna za dvodnevno jadranje od Nove Kaledonije do Vanuatuja, vremenske razmere na morju pa žal ne. V nedeljo po odhodu z otoka Lifou je bilo vzhodnika bolj malo in sem do večera jadral le s hitrostjo med tremi in štirimi vozli, zvečer pa se je veter začel krepiti. Nekaj ur je bilo idealno in po razmeroma mirnem morju sem lahko v prvem delu noči jadral ostro v veter proti severo-severovzhodu, neposredno proti Tanni, proti najbližjemu vanuatskemu otoku.

Sredi noči na ponedeljek se je veter okrepil nad 25 vozlov in dvignil valove, da se je Skokica vse bolj trdo zaletavala vanje. Kurz sem moral spremeniti na sever, proti 50 milj dlje oddaljenemu otoku Efate, in krepko skrajšati jadra, da jadranje za barko ni bilo prenaporno. Valovi so se vse bolj prelivali čez krov, a sprayhood (streha nad kokpitom) me je dovolj uspešno branil pred njimi, sistem elastik, vrvi in škripcev, s katerim sem nadomestil autopilota, pa je tudi nekako deloval, da mi ni bilo potrebno pogosto popravljati smeri ali pa vseskozi stati za krmilnim kolesom.

V ponedeljek zjutraj se je veter obrnil na severovzhodnik in ni mi več uspelo jadrati proti severu neposredno proti Port Vili na Efateju. Barko so valovi in zahodni tok vse bolj odnašali proti severozahodu, stran od Vanuatuja. Na spletu sem si ogledal novo vremensko napoved in ta je kazala, da bo veter v noči na torek popustil in obrnil na za južne pasate običajno jugovzhodno smer. Nadaljeval sem z jadranjem ostro v veter čim bolj proti severu, po živahnem morju in z jadri skrajšanimi na tretjo krajšavo in tretjino genove. Upal sem, da bo vremenska napoved držala in bom v noči na torek s spremenjenim vetrom lahko zavil proti Efateju. Preko Starlinka (satelitskega interneta) sem oblastem na Vanuatuju najavil svoj prihod v Port Vilo za torek zjutraj.

Po treh dneh trdega jadranja ostro v veter sem v torek proti jutru prijadral do Port Vile na Vanuatuju. Krepak vzhodnik in severovzhodnik ter strmi valovi so me dva dni odganjali od Vanuatuja, zadnjo noč pa se me je veter usmilil in zapihal iz običajne jugovzhodne smeri, da sem brez križarjenja (oz. obratov ostro v veter) lahko zavil k otoku Efate. Sidro sem pred Port Vilo v skladu s predpisi spustil v bližini rumene boje za karanteno, vendar nisem šel takoj spat. Čakal me je video sestanek za FIS, med katerim sem se delal, da sem buden in bolj malo oglašal. Ko je bilo sestanka konec in se je na obzorju že začelo daniti, pa sem padel v posteljo.

Dopoldne sem na barko dobil obisk predstavnikov oblasti. »Bio security officer« se je spravil nad moje zaloge hrane, mi spraznil hladilnik in s seboj v vreči odnesel vse sadje, zelenjavo, sire, jogurte in svežo hrano, ter za svojo »uslugo« dodatno zaračunal še okrog 80 evrov. Carinica je bila prijazna, preverila je moje dokumente in listine od barke in ker je bilo vse v redu, mi je brez težav in brezplačno popoldne po mailu poslala plovno dovoljenje za Vanuatu. Bolj zapleten oz. drag je bil obisk dveh »Immigration Officer-jev«, pa ne zaradi mene ali mojih dokumentov, temveč zaradi gostov, ki pridejo k meni na barko na Vanuatu v prihodnjih tednih. Za to je potrebno posebno dovoljenje, za katero je potrebno dostaviti ustrezne dokumente in plačati zajetne takse. Ni bilo zelo zapleteno, le zamudno, nekaj mailov z dokumenti posadke, letalskimi kartami, planom jadranja in garancijo, da jih bom na barki odpeljal z Vanuatuja. V dveh dneh smo tudi to uredili.

Na Novi Kaledoniji sem si domišljal, kako super hitro sem se letos prilagodil na tropsko vročino, pa zdaj vem, da tam zaradi vetra z juga sploh ni bilo vroče. Tropska vročina in predvsem sopara pa me je zdaj tukaj na Vanuatuju kar krepko udarila in sem že dva dni kot zombi. Vendar se prilagajam. Prvi dan sem po dveh neprespanih prejadranih nočeh in po opravljenih vanuatskih formalnostih itak pretežno prespal. V sredo pa sem si že upal na sprehod po mestu, do super marketa na hribu in na večerni tek ob obali.

Pred pol leta je Port Vilo in Efate prizadel rušilni potres, ki je vzel nekaj življenj in ki ga mnoge  v mestu niso preživele. Obalni pas so zdaj že precej počistili in obnovili, malo dlje v notranjosti mesta pa so posledice potresa še zelo vidne. Stavbe so marsikje na pol podrte in zaplankane ali pa so ruševine že odstranili in zdaj prazne parcele na ulicah kot škrbine v zobovju čakajo, da jih nadomestijo nove stavbe.

Slovo od Nove Kaledonije

Z Markom sva se dogovorila, da se mi pridruži na Skokici na približno tisoč milj dolgem oceanskem jadranju od Nove Zelandije do Nove Kaledonije, za doživeto svojevrstno jadralsko pustolovščino pa se mi na koncu oddolži s pomočjo pri delu na barki. Dogovor sva izpolnila in v petek zjutraj sva si z Markom segla v roke in se prijateljsko poslovila. Hvaležen sem mu za vso pomoč na poti in predvsem zadnja dva dni pri delu v ladjedelnici.

Hitro sem opravil z izstopnimi formalnostmi pri mejni policiji, carinikih in na luški kapitaniji. Ker uradniki čez konec tedna ne delajo, moraš formalnosti opraviti v petek dopoldne v naprej, hkrati pa dobiš rok 48 ur, da zapustiš Novo Kaledonijo. To sem želel izkoristiti še za obisk Lojalnih otokov na vzhodu nove Kaledonije, zato sem kar takoj odjadral iz Noumeje proti jugu Nove Kaledonije. A jadranje je bilo kratko, saj sem se kmalu spet srečal s krepkim jugovzhodnikom, ki me je skorajda ustavil. Ker je kot jadranja proti 30 vozlom vetra in nasprotnim valovom zelo slab, sem jadrom v pomoč najprej dodal motorni pogon in ko tudi to ni bilo dovolj uspešno, sem pospravil jadro in se umaknil proti obali otoka, kjer so bili valovi manjši in plovba zato hitrejša.

Autopilot je prejšnji teden takoj po prihodu na Novo Kaledonijo popolnoma odpovedal in potem mi ni ga več uspelo obuditi k življenju. Elektronska kontrolna enota je do konca pregorela. Gospod Nejc iz slovenskega Garmina je našel in naročil rezervni del in Zlata mi ga bo čez dva tedna prinesla na Vanuatu.

Do takrat pa me čaka dva tedna prvinskega jadranja na poti proti Vanuatuju. Ker mi nočno jadranje na roke ne ustreza najbolj, bom skušal čimveč prejadrati podnevi in ponoči sidrati ob otokih. Žal so dnevi na južni polobli zdaj kratki, razdalje med otoki pa dolge, zato bom dobršen del poti proti severovzhodu vseeno moral prejadrati tudi ponoči.

V petek sem proti vetru in valovom uspel napredovati le za 32 milj in sem zavetje pred vetrom zvečer našel v zalivu bone Anse na jugu otoka Grande Terre.

Ponoči sem se zbudil, ker je bilo okoli barke nenavadno mirno. Nič več ni žvižgalo okoli jambora, nobene plohe, popolno brezvetrje na sidrišču.

Preveril sem vremensko napoved in ta je še vedno kazala, da se bo vzhodnik šele popoldne spustil pod dvajset vozlov. Mislil sem, da je vreme prehitelo vremensko napoved in sem to želel izkoristiti.

Dvignil sem sidro, izplul iz zaliva in se zafrknil. Srečal sem se s popolnoma zmedenim morjem, za južnim rtom Grande Terre pa še s krepkim vzhodnikom in trimetrskimi valovi. Zaradi trme se nisem vrnil na sidrišče. Poskušal sem jadrati in moto-jadrati, a sem proti jutru obupal, ker je jadrnica krepko nabijala v valove, čim je presegla 4 vozle hitrosti. Krmaril sem bolj slabo, saj me je vsak val postavil iz smeri in je sled Skokice na ploterju bolj spominjala na slalom kot na ravno linijo. Pospravil sem jadra, ustavil barko in šel spat. Dovolj sem bil utrujen, da me guncanje na valovih na odprtem morju ni zelo motilo.

Dopoldne sem spet poskušal jadrati proti severovzhodu, a me je šele po dveh urah nabijanja v nasprotne valove srečala pamet. Kurz sem spremenil na sever in jadranje je takoj postalo udobnejše in hitrejše. Po izkušnjah z Beringovega morja sem si iz škripcev, vrvi in elastik naredil “autopilota” in z nastavitvami jader in elastik postopoma dosegel, da je stvar delovala tako dobro, da je bilo potrebno smer popravljati le še na približno 10 minut, ko so se popoldne zmanjšali valovi pa je bilo dela s krmarjenjem še manj in sem vmes lahko tudi nekajkrat na kratko zadremal.

Zaradi neugodne smeri vetra, valov in morskega toka sem opustil načrt, da bi jadral na Tanno na jugu Vanuatuja, temveč bom naslednje dni jadral proti malo bolj oddaljeni Port Vili na Efateju. Tudi vmesni cilj na Lojalnih otokih sem prestavil proti severu in se bom, namesto na Mareju, za en dan ustavil na kaledonskem otoku Lifou.

Na otok Lifou sem ponoči prijadral še dovolj zgodaj, da sem se do jutra naspal. Dopoldne sem se sprehodil po lepem mirnem otoku, potem pa otvoril svojo kopalno sezono. Končno je morje tudi zame dovolj toplo, da z barke z veseljem skočim v vodo.

Popoldne sem odjadral proti otočju Vanuatu. Vremenska napoved za nocoj obeta umirjeno jadranje z ravno prav vetra za skoraj polna jadra.

Ladjedelnica

Autopilot je takoj po prihodu na Novo Kaledonijo pred nekaj dnevi popolnoma odpovedal in zadnje dni sva z Markom po laguni krmarila kot v starih časih. Seveda se je autopilot s tem uvrstil na vrh spiska nujnih opravil.

Paluba Skokice je na razburkanem morju, ko so se valovi bogato prelivali čez krov, puščala na nekaj mestih, zato sem mirno dopoldne v marini izkoristil za zatesnitev lukenj v tesnilu okoli jambora, sidrišča pripone in okoli stebričkov ograje. Z Markovo pomočjo sem splezal na jambor in preveril vse pripone ter popravil kontakte na jambornih lučeh, da so spet svetile. Skokica je bila pripravljena za skok iz vode. Ladjedelnica v Noumeji je na drugi strani zaliva le kakšno miljo oddaljena od marine in tam so barko v torek popoldne dvignili iz vode in jo postavili na stojalo. Med dvigovanjem iz vode sem videl, da je poškodovan zadnji rob kobilice, kot bi kdo s kleščami za 10 cm zarezal vanjo. Nič mi ni bilo jasno, dokler se nisem spomnil, da se je medtem, ko smo v Houhouri na Novi Zelandiji vedrili v zalivu, zaradi močnega plimskega toka barka obrnila prečno na veter in se je privezna vrv z boje zavila okoli kobilice. Sile vetra in toka so bile tako močne, da so naredile zarezo v tanek zadnji rob svinčene kobilice.

Z Markom sva se takoj lotila dela na barki. Najprej je bilo s trupa in kobilice potrebno postrgati vse ostanke školjk in skrtačiti staro barvo, in potem nakupiti barve, kit, cink anode in orodje. Na srečo sta trgovini v ladjedelnici dobro založeni, le cena antifoulinga (protivegetativne barve) je občutno višja, kot sem je navajen doma. Najel se še delovni oder in lestev in še pred večerom sva z Markom lahko začela barvati prvi sloj barve. Barval je predvsem Mark, jaz pa sem se lotil klepanja in kitanja kobilice ter menjave cinkov in servisa Gori propelerja.

Naslednji dan je barka dobila še en sloj antifoulinga. Po novem je za spodnje perilo na Skokici zdaj v modi črna barva. Tudi propeler je dobil svojo posebno protivegetativno barvo, da bo bolje kljuboval školjkam. Obiskal se šefico ladjedelnice, plačal dvigalo in po dveh dneh dela od jutra do večera je šla olepšana Skokica v četrtek nazaj v morje. Z Markom sva se preselila v marino v Noumeji na drugi strani zaliva.

Preko konca tedna se nameravam odpraviti proti Vanuatuju in se že pripravljam na pot, Mark, ki mi je v ladjedelnici veliko pomagal, pa se bo v Noumeji po napornem delu lahko spočil in si počitnice podaljšal na otočju Francozov in Kanakov.

V marini na barkah stalno živi kar dosti jadralcev, ki hodijo v službo v mestu. Pogovarjal sem se z enim od njih, Francozom po rodu, in mi je povedal, da se po nemirih lansko leto in po nekajtedenskih spopadih med Kanaki (domorodci) in žandarmerijo, Francozi zdaj tukaj ne počutijo več tako varno kot prej. Nova Kaledonija je francosko prekomorsko ozemlje, ki ima svojo upravo. Francoski parlament je lansko leto sprejel zakon, da Francozi, ki več kot 10 let prebivajo na Novi Kaledoniji, lahko tukaj dobijo volilno pravico in Kaledonsko državljanstvo. Temu so se uprli Kanaki, ki jih je zdaj na otočju že manj kot polovico in izbruhnili so zelo nasilni protesti, ki jih je ob številnih žrtvah francoska vojska in policija lansko leto zatrla. Uveljavitev zakona so potem zamrznili in za letos imajo dogovor za izvedbo novega referenduma za osamosvojitev Nove Kaledonije. Tovrstnih referendumov so imeli v zadnjih letih na Novi Kaledoniji že nekaj, a niso bili uspešni, ker je bila večina prebivalcev prepričana, da bodo bolje živeli pod okriljem Francije, kot pa samostojno.

Veter v laguni

V petek, 9.maja zjutraj, nama je z Markom kar hitro uspelo urediti vstopne formalnosti, potem pa sem se s kolesom odpeljal do nekaj kilometrov oddaljene ladjedelnice in se dogovoril za dvig barke prihodnji teden, da jo bom ali bova lahko končno ustrezno pobarvala s protivegetativnim premazom, da se Skokica na tropskih morjih ne bo preveč obraščala z algami in školjkami.

Leseno palubo Skokice sem v marini v petek in soboto dopoldne temeljito opral, skrtačil in očistil, da bom tik lahko te dni premazal z oljem, potem pa sva iz Noumeje odjadrala ob obali Grande Terre proti severozahodu. Nekaj dni sva se nameravala potepati med otoki v laguni, a vetra na poti je bilo precej več, kot so obetale napovedi. S palmami poraščeni peščeni otočki so ponujali premalo zavetja pred vetrom in valovi, zato sva se med jadranjem držala glavnega otoka. Hitro je šlo proti severu, ker je pihalo od zadaj, a v mislih sem imel tudi to, da se bo potrebno proti tridesetim vozlom vetra in proti valovom čez nekaj dni tudi vrniti. Vremenska napoved za naslednjih nekaj dni je namreč vseskozi enaka, krepak jugovzhodnik in občasne plohe. Sidro sva popoldne spustila pri otoku Ndukue.

Ni se mi dalo dati čolna v vodo, da bi šel na obalo, zato sem do večera raje barval tik in ugotavljal, da ima barka na palubi veliko preveč lesa. “Pribarval” sem se od premca do jambora, potem pa v soju lunine svetlobe odnehal, da me jutri ob pogledu na palubo ne bi preveč zabolela glava. Mark je nekaj dni nazaj rekel, da komaj čaka, da bo šel lahko plavati, zdaj pa se ni spravil v vodo, ker je v marini nekje prebral, da so v laguni morski psi. Zame je voda tukaj premrzla, da bi užival v plavanju. Neumorni veter sproti odplakne toplo površinsko vodo stran od obale in nadomesti jo hladna voda iz globine.

Ko sem v nedeljo zjutraj prišel na palubo, me je vendarle zabolela glava, ko sem videl, da so mi plohe ponoči odplaknile tikovo olje z vsaj tretjine površine tikove palube, ki sem jo včeraj prebarval in bo potrebno zato tam vajo ponoviti.

Dopoldne, dokler se dnevni veter še ni zelo razpihal, sva se prestavila za nekaj milj proti jugovzhodu v zaliv Timbia, ki je ponudil boljše zavetje pred vetrom, lažji dostop na plažo in lepe sprehajalne poti po okolici.

Misel, da bi nadaljeval z barvanjem tika, so mi že v kali zatrle plohe, ki so skoraj vsako uro privršale nad Skokico. Je bila pa nedelja zato polna kopenske rekreacije.

Z Markom sva v ponedeljek spet izplula že ob jutranjem svitu, saj se jugovzhodnik ob otoku zadnje dni čez dan vedno okrepi nad 30 vozlov. Po dveh urah lepega jutranjega jadranja v veter pri 20 vozlih sva se že sredi dopoldneva srečala z razpenjenim morjem in krepkim nasprotnim vetrom. Križarila sva ob obali proti jugovzhodu, vse bolj krajšala jadra in se popoldne počasi prebila do Noumeje in v zavetje marine.