Jadranje bo bolj zabavno
Začel se je junij in Zlata je končno priletela na Vanuatu in kot se za šefico spodobi, je debelo zamudila. Popoldne sem s kolesom dirkal do letališča, da bi ujel prihod njenega letala, potem pa sem na ekranu v letališki stavbi videl, da Zlatino letalo zamuja. Za iztekanje sem se lahko še eno uro vozil okoli letališča, da sem nehal švicati in gledal v nebo, kdaj se bo prikazalo letalo iz Avstralije.
No, našla sva se, se objela, odpeljala do barke in se še pred večerom sprehodila po razkošnem počitniškem naselju na otoku Iririki, pred katerim je danes privezana Skokica. Za obisk otoka Iririki zaračunajo 15 eur vstopnine na osebo, po 17. uri pa je obisk brezplačen. Zlata je imela ob prihodu ravno prav zamude, da sva se pred večerom po otoku lahko sprehajala brezplačno.
Jutranje plohe so v ponedeljek izvenele in z Zlato sva se dopoldne sprehodila po Port Vili, spotoma nakupila še nekaj zelenjave za prihodnje dni, potem pa sva odjadrala do zaliva Havannah na severu otoka Efate, kjer sem med čakanjem in delom na barki večinoma preživel zadnja dva tedna. Popoldne sva se sprehodila po gričih v zaledju zaliva, potem pa sva barko pripravila za ja jadranje proti severnim otokom Vanuatuja.
Zvečer sem imel preko satelitskega interneta video sestanek z mednarodno smučarsko zvezo, potem pa sva ponoči odjadrala proti 60 milj oddaljenemu otoku Epi. Na poti so bile napovedane plohe, a jih ponoči ni bilo, je pa bilo zato dosti vzhodnika, ki je Skokico kar lepo poganjal proti severu. Polovica razvite genove je že zadoščala za hitro in razmeroma udobno jadranje. Vsaj meni, ki sem zadnje čase jadral proti vetru in pri tem nabijal v valove, se je zdelo jadranje sproščujoče. Zlatin komentar na prijazno guncanje na valovih je bil vse kaj drugega.
Zjutraj sva bila že blizu Epija in prebijala sva se skozi plohe in nevihte. V takem vremenu je vseeno, ali jadraš ali pa sidraš, zato sem jadranje podaljšal do Maskelynskih otokov, kjer zalivi obetajo boljše zavetje pred valovi in spremenljivim vetrom v naslednjih dveh dneh. Sidro sva sredi dneva spustila v zalivu Gaspard Bay na jugu Malekule. Zlatina ugotovitev ob pogledu na hribe v okolici zaliva je bila, da sva prišla v Jurski park.
V zalivu so okoli barke plavale velike morske krave, a mi ni nobene uspelo ujeti s fotoaparatom, ko pridejo na površje po zrak. Slišal sem čofotanje in videl gobec, ko pa sem fotoaparat usmeril tja, krave ni bilo več na spregled. Nekaj več uspeha je imela Zlata, a ji ni uspelo izostiti slike. Morda je pa na sliki Nessie.
