Poročila s poti

Porto Santo

17.7.  Zjutraj sva se vrnila na Porto Santo, se še enkrat sprehodila po otoku, nabavila svežo hrano za nekaj naslednjih dni in pripravljena sva za odhod proti Maroku.

Iz marine v Rabatu sem dobil potrdilo, da imajo konec tedna prostor za Skokico.

Do Rabata je približno 490 milj, kar pomeni dobre tri dni jadranja. Zadnja vremenska napoved je še kar ugodna in kaže, da pasati v naslednjih dneh ne bodo zelo močni. Obeta se med 14 in 20 vozli severo-severovzhodnika in danes ponoči prehod skozi deževno fronto. Proti severu Maroka bova jadrala proti vetru, a orca verjetno ne bo tako ostra, da bi se barka zelo zaletavala v valove. Jadranje bo verjetno malo bolj športno, a upam da dovolj hitro in da z dovolj dobrim kotom v veter, da proti vetru ne bo potrebno križariti.

Madeira

16.6.  Madeira je veliko bolj poseljena, kot sem pričakoval. Glavno mesto Funchal je po številu prebivalcev veliko za pol Ljubljane, z vsemi naselji, ki se skorajda neprekinjeno raztezajo kilometre daleč na obe strani ob obali in po pobočju visoko v hrib, pa je verjetno večje od našega glavnega mesta.

Funchal je tudi turistično mesto z množico razkošnih hotelov ter poslovno središče. Vse skupaj zelo spominja na južni del Tenerifa, le da je otok tukaj še gosteje naseljen.

Glavni cilj najinega obiska na Madeiri ni bil ogled mesta, a med potepanjem po Madeiri sva se veliko vozila po zavitih cestah skozi neskončna naselja. Šele na nadmorski višini nad 800 metrov sva prišla v naravo.

Severozahodna stran otoka zaradi izpostavljenosti vlažnemu oceanskemu vetru dobi veliko padavin in je

precej zelena, poraščena z gozdom in pogosto v oblakih, medtem ko je južna in vzhodna stran otoka bolj suha. V teku stoletij so domačini oziroma njihovi sužnji zgradili namakalni sistem kanalov, ki ga imenujejo Lavada.

Z deževne strani otoka so okoli hriba speljali kanale proti sušnejšemu delu otoka s pomočjo katerih dovajajo vodo do vasi in terasastih polj na južni strani otoka, ki je zaradi namakanja tudi bolj zelena in rodovitna, kot bi ji podnebje to dopuščalo.

Ob teh namakalnih kanalih so v zadnjih letih naredili sprehajalne poti in z Zlato sva danes po teh poteh na nadmorski višini med 1000 in 1400 m prehodila kar dosti kilometrov. V hribih je bila temperatura le okoli 10 stopinj, zato sva morala hoditi nekoliko hitreje, da naju ni zeblo.

Dan sva zaključila s sprehodom po Funchalu, kjer sva med drugim videla tudi kopijo jadrnice Santa Maria, s kakršno je Krištof Kolumb jadral čez Atlantik proti Indiji. Kolumb je bil poročen s hčerko guvernerja Madeire in je zato tukaj preživel kar nekaj let.

Porto Santo, Madeira, Portugalska

15.7.  Proti jutru, ko je Zlata končala svoje dežurstvo, se je severnik vrnil in spet sem lahko razvil jadra in ustavil motor.

Celo noč sva na jugu lahko opazovala luči z Madeire, ki so se jima v drugem delu noči na vzhodu pridružile še luči s Porto Santa. Zlata je povedala, da je bilo na morju kakšnih 20 milj pred Porto Santom polno ribiških čolnov, jaz pa nisem videl nobenega, le dve ladji sta pluli mimo.

S prvo dnevno svetlobo je otok začel vstajati iz teme in zjutraj sva zaplula v pristanišče ter barko privezala v marini.

Jadranje z Azorov do Madeire je bilo, z izjemo nočnega prehoda skozi fronto pred dvema dnevoma, zelo prijazno. Morje je bilo le malo vzvalovano, vetra pa ravno prav za polna jadra in hitrost jadranja med 5 in 7 vozli. Po prehodu fronte se je ohladilo za nekaj stopinj in občutek na barki je bil toplemu soncu navkljub bolj jesenski, še posebej ponoči.

Ko smo barko uspeli stlačiti v edini še prosti ozki privez med pontoni v marini sem pri vojaških pomorskih policajih opravil vstopne formalnosti. Z Zlato sva odšla na potep po otoku, saj so naju po trodnevnem posedanju po barki že pošteno srbeli podplati.

Porto Santo je poleti kar sušen otok, saj večina padavin tukaj pade pozimi, ko se fronte in

cikloni s severnega Atlantika spustijo proti jugu. V bistvu imajo tukaj sredozemsko podnebje podobno kot na Jadranu.

Hribi na otoku niso prestrmi, porasli so s suho travo, sprehajalne poti so udobne in razgledi lepi. Glavna znamenitost otoka je sedemkilometrska svetla plaža, ob kateri je postavljena vrsta hotelov.

Zvečer sva se z ladjo zapeljala do Madeire.

 

 

Ponoči je južna stran Madeire kar žarela v soju luči, saj je otok zelo gosto poseljen vse do nadmorske višine okoli 700 metrov.

Via Inmarsat:

14.7. N33,5 W17,4 Severovzhodnik je ponoci slabel’ zjutraj pa obrnil na SZ in opesal, da sem moral zagnati motor, da bova do Porto Santa priplula vsaj do jutra. Madeira se popoldne ze vidi pod oblaki desno na obzorju, do najinega cilja pa je se 66 milj. Lenoben umirjem dan je za nama.
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company

Via Inmarsat:

13.7. N34,7 W19,5 Zlata je zivahno noc gladko prespala in me zjutraj zamenjala na krovu. Zivela Dramina :). Darko mi je v napovedi poslaj vec vetra, kot so mi ga obetali gribi z Azorov, ki so nakazovali motoriranje po brezvetrju na drugi polovici poti proti Madeiri. In zares je bilo cez dan mogoce lepo in mirno jadrati z 8-12 SV. Le jutri naj bi veter opesal. Ponoci na nedeljo bova verjetno ze prijadrala do Madeire, toda odlocil sem se za postanek na severnem otoku Porto Santu, ker nudi boljse izhodisce za jadranje proti pasatom proti Maroku in Sredozemlju. Na Madeiro bova plavala :).
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company

Via Inmarsat:

Skokica se je celo noc prebijala skozi dez in nagibala pod sunki vetra, ki so ga s seboj prinesle posamezne plohe. Veter je nihal med 10 in 40 vozli, ker pa je bila noc popolnoma crna, posameznih nalivov nisem videl in sem nekajkrat zamudil s krajsanjem jader. Barka je takrat jecala, a jadra so zdrzala. Tudi spanec me je v drugem delu noci vse bolj premagoval. Proti jutru so se na nebu prikazale zvezde, veter pa se je ustalil na 12 SV.
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company

Via Inmarsat:

12.7. N35,9 W21,9 Vceraj zvecer sva z Zlato odjadrala s Sta. Marije in obrise otoka opazovala za nama v vecerni zarji. Cilj je 480 milj oddaljena Madeira na jugovzhodu, vendar zaradi prihajajoce fronte jadrava bolj severno. Z 10-15 vozli severnika prav lepo jadrava proti vzhodu, fronta katere crni oblaki se ze priblizujejo s severa, pa bo veter zasukala v severovzhodnik in jadranje bo ponoci verjetno postalo bolj poskocno.

Santa Maria

11.7.

Santa Maria je manjši in vendarle tudi drugačen otok, kot so bili ostali azorski otoki, ki sva jih v preteklih dneh obiskala. Je nekoliko manj zelen, vegetacija je bolj sušna, manj je ob cestah pisanih rož.

Občutek je bolj poleten in izgled pokrajine in hišk bolj sredozemski.

 

Tokrat sva se na potep po otoku odpravila s kolesi, pa je Zlata ob kolesarjenju gori doli po valoviti pokrajini ugotovila, da so ti vzponi bolj za Rogliča, kot pa za naju 🙂

 

Pločniki po naseljih so tudi tukaj tlakovani z vulkanskimi kamni ter z različnimi okraski.

 

Otok ni velik in v nekaj urah sva ga večino prekolesarila, le v višje hribe se s kolesom nisva podala.

 

Še pogled proti jugovzhodu, kjer nekje za obzorjem leži Madeira.

Pripravljava se že za 3 do 4 dni dolgo jadranje proti Madeiri, kamor bi glede na razmeroma ugodno vremensko napoved morala prijadrati do nedelje.

Vila do Porto, Santa Maria

10.7.  Jugovzhodnik se je včeraj zvečer polegel in ponoči obrnil na vzhodnik, zato sva že ponoči izplula iz Angre. Današnji cilj je bil Sao Miguel, a vzhodnik čez dan ni hotel obrniti na severovzhodnik, zato sem bil prisiljen jadral nekoliko bolj proti jugu, kot bi si želel. Pred Sao Miguelom sva se z Zlato odločila, da današnjo etapo podaljšava še za 50 milj do Santa Marije, ki med azorskimi otoki leži najbolj na jugu in hkrati najbliže Madeiri.

Čez noč in dopoldne sva pri 10-12 vozlih vzhodnika orcala proti jugovzhodu, sredi dneva sem moral v zavetrju Sao Miguela zagnati motor, popoldne pa je veter vendarle obrnil na severovzhodnik in jadranje je z 18 vozli vetra v bok postalo hitrejše.

Sredi dneva sva jadrala kakšnih 15 milj mimo Sao Miguela, proti večeru pa se je na obzorju prikazala Marija in potem izginila v temi. Sredi noči sva zavila okoli jugozahodnega rta v zaliv pod trdnjavo Bras in pristala v marini Vila do Porto.

Angra do Heroismo, Terceira

9.7. Nič čudnega ni, da so Azori tako zeleni, ko pa tako pogosto dežuje. Vendar je sonce tudi danes popoldne premagalo oblake in z Zlato sva se lahko v lepem vremenu sprehodila po mestu in trdnjavah ter hribih v okolici.

 

Spotoma sva videla, da so Angro že v preteklih letih osvojili Slovenci in na valobranu marine skupaj z veliko drugimi jadralci pustili svoj spominek.

Vesna pravi, da če narediš krog, se moraš narisati, toda krmar Skokice je preveč len za risanje.

 

 

Raje grem v hrib in se razgledam po okolici. Čudovito urejeni in obdelani so vsi azorski otoki, na katerih sva se do sedaj ustavila. Ceste in poti so vzdrževane, hiške lepo pobarvane in s cvetlicami na balkonih, parki so čisti in pokošeni. Vsepovsod je zelenje in pisani cvetovi.

Otoki so raj za pohodnike, saj tukaj po navadi tudi poleti ni vroče, pohodniške poti pa so dobro označene in vzdrževane.

 

S hriba nad Angro sem opazoval morje proti jugovzhodu. Danes so od tam še prihajali valovi, veter in deževni oblaki. Glede na napoved se bo vreme jutri spremenilo in veter bo postopoma dobival bolj severno smer, zato bova z Zlato jutri zjutraj odjadrala proti Sao Miguelu in če bo veter tudi v prihodnjih dneh vztrajal na severnih smereh, bova pot nadaljevala proti Madeiri.

—-

9.7.  Včeraj zvečer sva priplula do Terceire in Skokico privezala ob pomol v pristanišču mesta Angra do Heroismo.

Zjutraj so mi v marini povedali, da za Skokico nimajo prostora, da pa mirno lahko še eno noč ostanem ob glavnem pomolu, ker ne pričakujejo nobene ladje.

Z Zlato sva se že včeraj sprehodila po slikovitem mestu, danes dopoldne pa so nama to preprečile plohe.  Bova popoldne nadoknadila, ko sonce po navadi prežene oblake.

Proti Terceiri

8.7.  Ciklon ni prinesel veliko dežja, je pa spremenil veter in namesto zahodnika zdaj piha jugovzhodnik, ki nama preprečuje načrtovano jadranje proti St. Mariji in jugovzhodnik bo vztrajal še dva dni.

No, jadrati bi se dalo s križarjenjem proti vetru, a to bi enodnevno razdaljo 192 milj raztegnilo v trodnevno počasno jadranje proti valovom, s katerim Zlate ne želim obremenjevati. Tri dni Faiala je bilo dovolj, zato sva se odločila za premik proti vzhodu, kamor naj bi se dalo jadrati brez pretiranega cikcakanja. Zdaj jadrava in motojadrava. Dopoldne sva bila mimo Pica, popoldne proti vetru počasi napredujeva mimo otoka Sao Jorge, cilj pa je otok Terceira, kamor kaže da bova prijadrala šele sredi noči.

Na Terceiri bova počakala na bolj ugoden veter za pot proti vzhodu ali jugovzhodu.

Potep po Faialu

Horta je zares stičišče svetovnih oceanskih jadralcev. Več sto oceanskih jadrnic z vseh koncev sveta je mogoče videti v pristanišču in marini.

Pločniki, valobrani in pomoli so porisani in popisani s sporočili jadralcev, ki so se na svoji poti čez Atlantik ustavili tukaj in so za seboj hoteli pustiti svojo sled.

Ulice in pločniki po mestu so tlakovani s kockami iz vulkanskih kamenin, vmes pa so raznovrstni okraski iz belih apnenčastih kock in tudi jadrnice so dobile prostor med tlakovci na nekaterih ulicah.

 

 

 

 

 

 

 

Z Zlato sva se danes odpravila v hribe in na pohod okoli vulkana na vrhu Faiala na višini okoli tisoč metrov.

 

Vremenska napoved s severnikom in dežjem za pohod sicer ni bila najbolj ugodna, a dež je nekoliko zamujal in vreme se naju je usmililo ravno dovolj časa, da sva prišla okoli hriba.

Malo sva hodila pod oblaki, malo skozi oblake, na robu kraterja pa sva morala paziti, da naju veter ni odpihnil. Ko sva se spustila s hriba, se je nebo začelo jokati.

 

Vendar nebo ni bilo zelo žalostno. Oblaki so se dvignili, da se je čez preliv spet videlo na hrib Pico in zvečer sem končno tudi jaz dosanjal svojo pico, za nameček pa sva se z Zlato po večerji lahko še sprehodila po mirnem mestecu.

Jutri odjadrava do otokov v soseščini. Na katerem otoku se bova ustavila, bo odvisno od jutrišnjega vremena, a ne bova šla prav daleč.