Poročila s poti

Po Istri

Miran Tepeš

V teh dneh obiskujemo zalive in zalivčke ob Istrski obali, za katere prej skorajda nisem vedel, saj je bil prvi postanek na poti iz Izole največkrat nekje blizu Pule. Moji domači so še naprej prepričani, da k dopustu na jadrnici ne sodi veliko jadranja in zdaj dopustujemo po istrskih zalivih, vmes pa malo jadramo.

V Mesečevem zalivu, Novigradu, Zeleni Laguni, Fažani, Banjolah, Portiču in Barbarigi smo minule dni sidrali čez dan ali preko noči in se sprehajali po zalivih in zaledju.

Iz Portiča na jugu Istre nas je danes zjutraj pregnala burja, zato sem si Kamenjak, ko smo jadrali mimo, lahko ogledal obsijan z jutranjim soncem.

Postanek doma

Miran Tepeš

Z rahlo burjo sva z Zlato v ponedeljek ob istrski obali prejadrala še zadnji del poti do domačega morja.

Morje je bilo mirno in jadranje sproščujoče.

Nekaj dni delovnega premora si bova z Zlato privoščila doma, potem pa bomo konec tedna v Izoli spet odvezali vrvi in na Skokici razvili jadra.

Lep je občutek, ko prijadraš v pristan, se usedeš v avto in si čez eno uro že doma. Letos bomo jadrali predvsem samo po Jadranu, saj so mi lepi jadranski otoki spet zanimivi.

 

V preteklih letih sem na forumih bral poročila o dragem jadranju ob hrvaški obali in pretiranem pobiranju pristojbin za sidranje ali privez.

Hrvaško plovno dovoljenje in še posebej bivalna taksa sta zares draga, zato sem se odločil, da se bomo med jadralskimi počitnicami izogibali ostalim stroškom v zvezi z jadranjem in po prvem delu počitnic lahko ugotovim, da nam je to popolnoma uspelo. Jadranje mi pomeni odmik od vrveža, zato privezov na obalo turističnih krajev prav nič ne pogrešam, poleg plačljivih sidrišč z bojami pa je ob otokih in celini veliko lepih, varnih in osamljenih zalivov, kjer lahko sidraš brez dodatnega plačila in v njih ni gneče. Nekaj daljši sprehod čez otok od barke do sladoleda pa je itak lahko samo koristen za dušo in telo :).

 

Zahodna Istra

Miran Tepeš

Z lepim jugozahodnikom smo včeraj odjadrali z Lošinja proti Istri in sidro že po nekaj urah spustili v zalivu pri Banjolah.

Popoldne smo šli na sprehod po Puli.

Glavno mesto Istre smo v malo bolj odmaknjeni preteklosti pogosto obiskovali, saj smo z našo barko kar osemnajst let gostovali v marinah v okolici. Mislil sem, da Pulo dobro poznam,

a smo med sprehodom in iskanjem picerije odkrili nekaj novih zgodovinskih stavb, za katere do zdaj nisem vedel, da obstajajo.

Na novo smo “odkrili” trdnjavo na griču nad mestno marino in pod njo še staro rimsko gledališče.

Danes dopoldne so se Nuši in Juriju končale jadralske počitnice, z Zlato pa sva z zmernim zahodnikom odjadrala ob Istrski obali proti severu.

Včeraj zvečer smo lahko z varne razdalje opazovali ples bliskov na nočnem nebu nad Istro, za danes pa sem vedel, da si bova morala nevihte ogledati bolj od blizu. Za pričakovani prehod večerne nevihtne fronte sem si najprej izbral sidrišče blizu Crvenega otoka pri Rovinju, a so v zaliv prihajali valovi z jugozahoda in sidranje ni bilo udobno.

Naslednja primerna možnost za sidranje se mi je zdel zaliv severno od Funtane, ki bi na zgornjem koncu pri kampu moral nuditi dovolj zavetrja pred pričakovano tramontano.

Zasidrala sva severno od Funtane, a žal je imela narava danes drugačne načrte in vreme se ni držalo napovedi. Navihta je namesto s severa v zaliv privršala z zahoda in v nekaj minutah s svojim nevihtnim pišom v zalivu ustvarila več kot dvometrske valove, da je bilo sidro na resni preizkušnji.

Na srečo je sidro zdržalo nalete 40+ vozlov zahodnika, sam pa sem med polurnim norenjem narave kar težko lovil sapo, ko sem za krmilom s pomočjo motornega pogona poskušal vsaj malo razbremeniti sidro.

Nekaj neviht s sunki vetra nad 50 vozlov sem že preživel na odprtem morju, na sidrišču pa še ne, sploh pa ne na način, da viharni veter prihaja z odprtega morja, sto metrov za barko pa je obala. Meni je bilo tesno pri srcu, Zlato pa sem z neustreznim izborom sidrišča pošteno prestrašil.

 

Nevihta je odvihrala naprej, zvezde se prižigajo na nebu in morje se umirja.

 

Proti Istri

Miran Tepeš

Iz Dalmacije smo se včeraj preselili med kvarnerske otoke.

Sredi tedna smo dva dni deskali in supali v lepem zalivu v zavetrju Ista, kjer nam je eno noč s svojimi sunki vetra popestrila tudi tramontana. V dveh dneh smo Ist prehodili po dolgem in počez, potem pa smo zamenjali okolje in se sprehajali še po Silbi in Lošinju.

Vodni tanker nam je na Istu s svojo močno sireno v ranem jutru priredil budnico, ko se je med zasidranimi barkami v zalivu prebijal do vaškega pomola.

Podobno kot na mnogih drugih jadranskih otokih je deževnica tudi na Istu edini vir pitne vode. V poletnih mesecih, ko se prebivalstvo na otokih vsaj podeseteri, pa kapnice iz podzemnih rezervoarjev kmalu zmanjka in vodo na otoke dovažajo z ladjami.

 

Med otoki Severne Dalmacije

Miran Tepeš

Jadralske počitnice smo si z mojimi domačimi pred odhodom vsak po svoje predstavljali. Jaz sem imel v mislih jadranje, moji sopotniki pa počitnice in po nekaj dneh jadranja sem zato na barki doživel upor posadke.

Poslej imamo počitnice :).

 

Potikamo se med otoki Severne Dalmacije in po kompromisnem dogovoru s posadko dnevni seštevek prejadranih milj ne sme presegati številke 25.

V preteklih dneh smo z družino in prijatelji obiskali Molat, Ravo, Dugi otok, Kornate, Vrgado, Murter, Pašman, Lavdaro in danes spet Dugi otok, kjer smo se srečali z Virki.

Otoki Severne Dalmacije so bili običajno le vmesne postojanke na naši poti proti jugu, letos pa so postali osrednji cilj počitnic in zdaj ponovno odkrivam njih lepoto. Vreme je te dni precej mirno in morje je zato mirno, kot bi jadral po jezeru.

Presenečen sem, da so plačljiva sidrišča z bojami po otokih veliko bolj polna, kot pa prav tako lepi ali še lepši zalivi v neposredni soseščini, kjer sidranja ali priveza na obalo ni potrebno plačati.

Lepim zalivom na južni strani Pašmana sem na spodnji sliki dodal še lepšo posadko Skokice. Na levi strani je zaliv s plačljivim sidriščem, na desni pa zastonjkarski zaliv, iz katerega vodi lepa sprehajalna pot čez Pašman.

Čez Kvarner

Miran Tepeš

Vroči dnevi, tople noči in toplo morje, le še nekaj več vetra bi si želel v tem zgodnjem poletju.

Po dnevu potikanja okoli Kamenjaka in med otočki Medulinskega zaliva, sta z Zlato zavila v Pomer in na krov barke sprejela Nušo in Jurija.

Z našo prvo Skokico smo se pred desetletji veliko potepali med temi otočki in zdaj smo ob smehu lahko obujali spomine, kje je kdo iz mivke gradil gradove na plažah otokov.

Popoldne nas je razveselil maestral, da smo lahko dvignili jadra in odjadrali čez Kvarner. Žal je veter pri Srakanah popustil in do Silbe smo si zadnji dve uri morali pomagati z motorjem.

Ob istrski obali

Miran Tepeš

Zvezde so se končno pravilno postavile na nebu, da sva z Zlato lahko razvila jadra in se z rahlim maestralom s Skokico odpravila proti jugu.

Seveda niso bile krive zvezde, da zadnjih nekaj tednov nisem jadral. Pozimi in spomladi sem se v prostem času posvečal prenovi barke, potem pa so prišla na vrsto še dela na hiši in okolici.

In zdaj je spet čas za jadranje. Maestrala nama je popoldne pri Novigradu zmanjkalo, zato sva sidro za čez noč spustila v zalivu pri Funtani.

Sup je nova dodatna oprema na Skokici. Do sedaj so se mi suparji zdeli malo hecni, poslej pa se bomo na deski z veslom v roki po zalivih sprehajali tudi mi :).

Rovinj – Umag – Piran – Izola

Miran Tepeš

Noč je bila mirna in vremenska napoved tudi za dopoldan ob istrski obali ni obetala resnega vetra, zato se nam zjutraj ni zelo mudilo z dvigovanjem sidra.

Dopoldne je pri Poreču začelo rahlo pihati z juga in na jambor smo lahko dvignili spinaker, ki nam je omogočil jadranje z okrog štirimi vozli hitrosti.

 

 Jurij je danes spet zagnal svojega drona, saj mu vzletanje in pristajanje na barki na tako mirnem morju ni povzročalo prav nobenih preglavic.

Spet je nastalo nekaj lepih posnetkov Skokice iz zornih kotov, ki jih sicer nisem vajen.

Mirno morje smo kar med jadranjem lahko izkoristili tudi za popravila na vrhu jambora.

Po postanku na pomorskem mejnem prehodu v Umagu smo popoldne prijadrali do Pirana, kjer smo opravili še s slovenskimi mejnimi formalnostmi. Na poti med Umagom in Piranom so nas varovali kar trije hrvaški policijski čolni :).

Naše prvo letošnje malo daljše jadralsko popotovanje ko so tudi temperature na morju končno začele spominjati na poletje, smo popoldne zaključili v marini v Izoli.

Nada in Jurij sta naš nekajdnevni jadralski izlet mimo Palagruže čisto v redu preživela in jadranje v njuni družbi mi je bilo v veselje.

Silba – Kamenjak – Rovinj

Miran Tepeš

Te dni, ko se v teku dneva izmenjujeta burja in maestral, je za pot proti severu potrebno zgodaj vstajati, da v jadra ujameš čim več ugodnega vetra. Tako kot z Murterja smo tudi s Silbe z burjo odjadrali še pred sončnim vzhodom.

 

Burja in severovzhodnik sta si  v roke segla srediKvarnerja in jadrali smo lahko vse do Banjol v Istri, ko je popoldne veter izpuhtel in zadnjih nekaj ur do Rovinja smo  v družbi delfinov pluli po kot zrcalo gladkem morju.

      

Murter – Silba

Miran Tepeš

Zjutraj smo z rahlo burjo odjadrali z Murterja. Morje je bilo mirno, zato smo šibkemu vetru navkljub s Skokico dosegali čisto spodobnih šest vozlov hitrosti. Pred Zadrom se je burja poslovila in zamenjal jo je zmeren severozahodnik.

Sredi dneva nas je zmočilo nekaj ploh, ki so veter obrnile na jugozahodnik, s katerim smo popoldne prijadrali do Silbe.

 

Veter je bil dovolj enakomeren, da je Jurij spet lahko naredil nekaj fotografij iz ptičje perspektive: