Poročila s poti

Jadranje je boljše od korone – 4

Za prvim aprilom pride drugi. Jadranje na daljše proge bomo odložili še za nekaj dni. Obalni župani in tudi vlade mnogih držav po svetu si želijo, da bi mi poslej jadrali takole: TV jadranje

Kakorkoli že, poleg vzdrževalnih del na barki se doma te dni (namesto šivanja skakalnih kombinezonov) ukvarjamo s šivanjem bombažnih mask – takšnih ki so ekološke, za večkratno uporabo, pralne, uporabne za v trgovino :), …

Strokovnjaki in politiki se morajo le še dogovoriti, ali so maske varne ali nevarne. Vzhodnjaki prisegajo, da so maske zakon. Zahodnjaki pravijo, da v vsakdanjem življenju niso potrebne. Mi smo pa itak vedno nekje vmes :).

Jadranje je boljše od korone – 3

Burja me je danes kar dobro preganjala čez srednji Jadran in okoli poldneva sem bil mimo Dugega otoka, pred večerom pa sem zares jadral že mimo Jabuke – stožčastega otočka ali čeri precej daleč od obale.

Otoke srednje Dalmacije sem pred seboj na obzorju videl že popoldne, ko sem bil mimo Jabuke pa so izginili v temi in pot mi je potem kazal le še svetilnik na Visu. Popoldne sem se sicer že poigraval z mislijo, da bi jadral naprej do Korčule, a je zvečer spet postalo hladno, po dveh dneh živahnega jadranja pa sem tudi že krepko utrujen in postelja se mi kaže pred očmi. Včeraj nisem nič spal, danes pa sem samo nekajkrat zakinkal, ko sem bil na odprtem, daleč od otokov in ladij. Čimprej si moram najti kakšno mirno sidrišče pri Visu.

Jadranje je boljše od korone – 2

Že pred nekaj dnevi sem pri oblasteh prijavil začasno prebivališče na Skokici v Izoli, a ker so se obalni župani odločili, da bodo s pomočjo medijev na grmadi zažgali vse štiri čarovnice in tri čarovnike iz notranjosti Slovenije, ki so si minuli teden drznili priti na obalo, se mi bivanje tam ni več zdelo varno.

Včeraj sem dim z obalnih grmad zapustil za seboj in odjadral iz Izole. Z lepo burjo je Skokica kar glisirala mimo Savudrije proti jugu. Zaradi hladnega vetra je bilo kar hladno na krovu, zato sem si čez kokpit postavil moj zimski šotor.

Popoldne se je čisto zjasnilo in za istrsko obalo se v daljavi pokazali zasneženi Julijci s Triglavom.

Sprva sem nameraval proti Afriki jadrati kar po sredi Jadrana, pa me je zvečer v hladnem vetru že pošteno zeblo in sem zavil proti Puli in srečo poskusil na tamkajšnjem mejnem prehodu. Pričakoval sem, da me bodo napodili, pa so mi hrvaški policaji prijazno ponudili čaj. Povedali so mi, da sem v zadnjem tednu prvi, ki jih je z barko obiskal na carinskem pomolu, da bi moral podpisati obrazec o samoosamitvi, če bi želel ostati na Hrvaškem, ker pa sem v tranzitu,

lahko nadaljujem z jadranjem med hrvaškimi otoki, le obiske v naseljih mi odsvetujejo, ker je marsikje panika zaradi koronavirusa.

Burja je napovedana le še do jutri, zato jo bom poskusil čim bolje izkoristiti. Zjutraj sem iz zavetja Istre že prijadral na Kvarner, a je jadranje, odprtemu morju navkljub, še vedno čisto udobno. Veter in valovi imajo bolj severno smer in Skokica po valovih navzdol brzi s preko 10 vozli hitrosti. Če bo šlo tako naprej, bom mimo Jabuke še pred večerom.

Priprava na jadralsko pomlad? … poletje? …

Vse kaže, da bomo morali naše jadralske načrte močneje spremeniti, kot sem računal še teden ali dva nazaj. Jadralne tečaje in jadranje v Grčijo in na Črno morje bomo izvedli, ko bodo razmere v Evropi spet bolj normalne in meje odprte. Kdaj bo to, ne vem. Nekako se mi ne izide računica, ko strokovnjaki pravijo, da bo epidemija opešala, ko bo prekuženih vsaj 60 % prebivalstva (mi pa niti na enem promilu nismo), oblast pa predvideva, da če bomo pridni, bo vse skupaj mimo v nekaj tednih??, sicer nas bodo dali vse skupaj v hišni zapor in gospodarstvo bo dokončno crknilo.

Morda je vendarle boljše biti teden ali dva bolan, kot pa 6 mesecev brez dela? Seveda je potrebno bolje zaščititi starejše in bolnike, ostalim pa naj pustijo “dihati”.

Da mi ni potrebno vseskozi poslušati groženj vladnih predstavnikov in njihovih črnih napovedi glede koronavirusa, se raje zaposlim z deli na barki.

Vsaj vreme je v Izoli lepo in mi izboljšuje razpoloženje. Te dni je na Skokici na vrsti predelava WC-ja, ki bo poslej električen. Namestil pa sem tudi fekalni tank, ki nam bo omogočil nekaj “avtonomije”, ko bomo v pristaniščih. Predelati je potrebno vodovodne in kanalizacijske cevi in nekaj pohištva, da bo vse delovalo, kot je treba.

Na srečo imam na barki še vedno precej bogato (oceansko) zalogo različnih vijakov, matic, objemk, orodja in različnih rezervnih delov, da mi zaprte trgovine ne delajo preveč sivih las.

Izola

Pretekli teden sva z Zlato na morju pred Izolo prezračila jadra, danes pa smo Skokico v ladjedelnici za eno uro postavili na kopno, da smo uredili podvodni del barke.

Z Jurijem in Jonom smo na hitro očistili trup, zamenjali cinke in olje v pogonski nogi motorja ter zamenjali propeler.

Sklopljivi propeler je že precej razmajan, zato bo potreben popravila, Skokico pa bo v vmesnem času, ko ne bo vetra, poganjal fiksni trokraki propeler, ki sem ga imel do zdaj na barki v rezervi.

Danes sem na poti med mojim prvim in drugim domom ugotovil, da na Skokico v marini v Izoli lahko pridem, ne da bi kjerkoli prijel za kljuko ali da bi se moral s kom na blizu srečati. Zapornica pred marino deluje brezstično in prav tako vrata na pomol. Brez nevarnosti se bom lahko v prihodnjih tednih vozil osamljati na barko, dokler se kakšen vodilni “navdušenec” nad koronavirusom ne bo spomnil, da sta tudi vožnja z avtom in jadranje nevarna za okužbo. Tako kot ukrepi ob zdajšnji paniki nakazujejo, se bomo v prihodnjih tednih na morju pretežno lahko spoznavali le z lepotami slovenske obale in zalivov.

 

Konec zime

V posmeh letošnji topli in skorajda po celi Evrop zeleni zimii, je danes v Trondheimu snežilo tudi ob morju.

Image may contain: outdoor and water

Žalostno se je z odpovedjo vseh preostalih tekmovanj predčasno končala naša zimska skakalna sezona. Zaskrbljenost zaradi Koronavirusa je velika, omejevalni ukrepi držav pa povsod podobni.


Vse kaže, da bomo jadra na Skokici letos prezračili nekaj tednov prej, kot sem načrtoval in kot sem si to lahko privoščil v preteklih letih.

   

Tečaj odprtomorskega jadranja v aprilu in prvomajske jadralske počitnice

Za tečaj odprtomorskega jadranja od 20. do 26. aprila med Istro in Črno goro je prosto le še eno mesto.

Prav tako je prosto le še eno mesto za prvomajske jadralske počitnice od 26. aprila do 3. maja od Črne gore in med Jonskimi otoki do Peleponeza. Možen je tudi dogovor o udeležbi na jadranju pri nadaljevanju poti proti Črnemu morju v maju in juniju.

Izola

Skokico sem privezal v marini v Izoli, pospravil opremo in se se do pomladi od barke poslovil.

Moja zima bo nadaljevanju namenjena predvsem smučarskim skokom in v času med tekmami tudi načrtovanju pomladanskih in poletnih jadralskih poti.

V aprilu in maju bom pripravil tudi dva tečaja odprtomorskega jadranja med Slovenijo in Grčijo, seveda z vmesnimi postanki na otokih in celini.

Od Poreča proti Triglavu :)

Z burjico sem zjutraj odjadral proti Poreču, kjer sem vendarle našel odprto pisarno luške kapitanije. Kupiti sem moral hrvaško plovno dovoljenje za 2020 še preden jih zmanjka :), v Umagu in Novigradu pa sta bili kapitaniji v preteklih dveh dneh zaprti.

Potem pa sem premišljeval, ali naj se odpravim na sever ali jug. Pogledal sem na vremensko napoved in se odločil odjadrati na zahod, saj je bila vremenska karta na sredini Jadrana še najlepše obarvana.

Kakšno uro od obale sem se potem zares srečal s 15 vozli severnika, s katerim sem vse bolj poskočno orcal proti severu, proti Triglavu :).

 

 

Tudi drugi letošnji dan je bil jasen in hladen, ozračje pa precej čisto, da sem našo najvišjo goro lahko cel dan občudoval nad severnim obzorjem.

Pod večer, ko sem bil v višini Novigrada, si je Triglav nadel rdeče pregrinjalo.