22.10. Sirakuza (Siracusa), Sicilija, Italija

Včeraj popoldne je zapihal dovolj močan jugozahodnik, da sem za nekaj ur lahko ustavil motor in sva zvečer prijadrala do jugovzhodnega vogala Sicilije.

Z Darkom ugotavljava, da zadnji teden žal več motorirava kot jadrava, saj vetra ali ni ali pa piha iz napačne smeri. Nisem želel kvariti že tako slabega deleža jadranja, zato sem ponoči, ko je veter oslabel, zavil v zaliv pri Sirakuzi in v mirnem zalivu spustil sidro. Na Jonskem morju se je ponoči kar precej bliskalo in v motoriranju skozi nevihte zares nisem videl smisla.

Zjutraj naju je zbudila nevihta, ko pa se je pozneje razjasnilo, sva barko privezala ob obalo v mestni luki in na kapitaniji opravila vstopne formalnosti.

V antičnih časih je bila Sirakuza ena najmočnejših grških mestnih državic, znana pa je tudi po Arhimedu, sirakužanu, ki sodi med največje antične matematike, fizike in izumitelje.

 

Za razliko od drugih siciljanskih mest, v katerih sva se ustavila, je Sirakuza urejeno in čisto mesto, polno razkošnih zgradb in spomenikov iz različnih obdobij zgodovine.

Glede na vremenske napovedi kaže, da bova zaradi severnih vetrov tukaj ostala vsaj do srede, ko severnik začne slabeti in se začne odpirati vremensko okno za dvodnevno pot do Grčije.

Še eno prijetno posebnost ima Sirakuza. Privez v mestnem pristanišču je prvih pet dni brezplačen 🙂

21.10. Valletta

Dopoldne sem se še malo potepal po Valletti, potem pa sva z Darkom odplula proti Siciliji.

Premišljeval sem jadranju direktno proti Jonskim otokom v Grčiji, a so vremenske napovedi preveč neenotne in negotove. Za 400 milj dolgo pot bi potrebovala tri dni, vremenski modeli pa vsak nekoliko drugače predvidevajo prehod ciklona čez Jonsko morje v naslednjih dneh in nobena napoved ne kaže na tri dni stabilnega vremena.

Kaže da se bova nekaj dni držala italijanske obale, a tudi tukaj bo potrebno narediti nekaj premorov zaradi napovedanega močnega severnika.

Prvi premor bo verjetno že jutri pri Arhimedu v Siracusi.

Spodaj je še nekaj fotografij iz Vallette, ki je nekakšna srednjeveška oaza sredi betonske džungle. Širša okolica glavnega mesta je na gosto pozidana s stanovanjskimi bloki s pretežno počitniškimi stanovanji.

 

20.10. Comino in Valletta, Malta

Valovi so pred Malto postajali vse večji in vetra je bilo ponoči vse več, zato sva že pred polnočjo prijadrala do Goza, najsevernejšega malteškega otoka.

Zavetišče pred vetrom in valovi sva potem uro pozneje našla za otokom Comino, kjer sva v zalivu na zahodni strani otoka spustila sidro.

Zjutraj sva lahko videla, da je otok podoben Ementalcu (polno je lukenj).

Na poti proti Valletti sva na morju srečala jadrnice, ki so danes štartale regato “Rolex Middle Sea Race”. Stanje morja je danes ob pogledu na jadrnice bolj spominjalo na regato od Sydneyja do Hobarta. Posadkam bark na poti okoli Sicilije vsaj danes zagotovo ne bo dolgčas.

Privez sva našla v marini pod mestnim obzidjem. Marina ni ravno poceni, je pa blizu mestnega središča, do katerega sva se popoldne sprehodila in si ogledala mestne znamenitosti.

18.10. Licata

Narava nama je danes “poklonila” dan premora. Vzhodnik do jugovzhodnik piha na odprtem morju s preko 30 vozlov hitrosti in takšne sunke občasno zanese tudi v marino.

Ob pogledu čez valobran sem lahko le vesel, da je barka danes varno privezana v marini.

Morje je razbesneno, valovi so se dvignili, prelivajo se čez valobran in veter raznaša blaten pršec po barkah v marini, da Skokica pstaja vse bolj rjava. V bližini marine se v morje izliva reka, ki s seboj nosi blato, ki ga morje in veter danes vračata na obalo, zato je voda čokoladne barve.

17.10. Licata, Sicilija

Budilka me je zbudila ponoči. Veter ni pojenjal, temveč je spet žvižgal med priponami jambora, a smer vetra je vendarle bila nekoliko drugačna kot podnevi. Pihal je z vzhoda, to je diagonalno s kopnega, zato sem šel do valobrana pogledati, kako je z valovi.

Morje se mi je zdelo dovolj mirno za odhod, saj je nočni veter valove jugovzhodnika odgnal stran od obale. Zbudil sem Darkota in odjadrala sva iz Sciacce v noč in kmalu tudi v lepo jutro.

Jutranji zrak je bil dovolj čist, da se je v zaledju obale videlo vse do Etne na drugi strani Sicilije.

Zanimiva so mesta ob obali, saj so večinoma zgrajena na vrhu hribov in ne v dolinah, kot je to pri nas doma.

Po nekaj dneh je bilo končno mogoče bolj mirno jadrati ob siciljanski obali, dokler se sredi dneva veter ni obrnil nasproti in z odprtega morja s seboj prinesel vse večje valove. S pomočjo motorja sva se sredi popoldneva prebila do Licate in Skokico privezala v novi marini v zavetju valobranov.

 

Veter krepko zavija okoli jamborov jadrnic v marini in za jutri je napovedanega še precej več vetra, za petek pa vremenska napoved obeta, da bova lahko odjadrala proti Malti.

Z Darkom sva se sprehodila po ozkih ulicah Licate in do pokopališča ter gradu na vrhu hriba nad mestom. Kaže da je kartanje tukaj zelo priljubljeno, saj so bile mnoge mize v gostilnah in na ulicah zasedene s kvartopirci.

Ko sva se zvečer vračala, sva zaman iskala odprto picerijo, zato sem za tolažbo spekel palačinke.

Darko mi je potem pokazal, kako se nama$e in zvije “Sacher palačinko” :).

 

16.10. Sciacca, Sicilija

Zvečer sva s Favignane v brezvetrju odplula proti Siciliji in ponoči motorirala ob zahodni in jugozahodni obali tega velikega italijanskega otoka. Za seboj sva že pustila pristanišča Masara in Mazara del Vallo in udobno sva bila na poti, dokler se v drugem delu noči nisva srečala z vse močnejšim jugovzhodnikom. Nasprotni veter je začel dvigovati vse bolj strme valove.

Najbližja marina v mestu Sciacca je bila oddaljena še pet milj in proti jutru sva barko že lahko privezala ob pomol v Sciacci.

Vremenske napovedi kažejo, da bo morska pot proti Malti zaradi močnega vzhodnika in jugovzhodnika za nekaj dni zaprta. Kakšen dan bova zato lahko namenila potepu po Siciliji.

Sciacca je mesto z bogato zgodovino, kjer so se vladarji pogosto menjali in vsak je v mestu zapustil nekaj svojega. Že v času antike so imeli grki tukaj terme. Danes je to kar veliko in razgibano mesto, zgrajeno na pobočju nad obalo, žal pa je po južnaško precej zanemarjeno in čistoča tukaj ni vrlina.

Iz pristanišča do centra mesta vodijo stopnice, ki so poskrbele za nekaj najine današnje telovadbe.

Za valobrani je ob pomolih privezana množica ribiških ladij in ribiški promet je v pristanišču kar gost, da se Skokica na privezu pogosto ziba na valovih, ki jih povzročajo ribiške barke.

Jugovzhodnik je bil čez dan kar krepak, zvečer pa je nekoliko oslabel in če bo slabel še čez noč in se zmanjšajo valovi, se zjutraj verjetno odpraviva še nekaj deset milj naprej ob sicilijski obali proti jugovzhodu.

15.10. Favignana, otočje Egadi

Po nočnem norenju vetra in valov se je veter proti jutru začel umirjati in obračati na severovzhodnik, valovi pa so se podaljšali, da je bilo končno mogoče jadrati neposredno proti zahodu Sicilije.

 

Zjutraj so iz morja pred nami pokukali otoki iz skupine Egadov in popoldne sva se z Darkom ustavila na sidrišču ob otoku Favigana.

Po napornem jadranju s Sardinije mi je zelo ustrezal sprehod po otoku in vzpon do gradu na hribu nad otokom.

Jutri se bo spet okrepil jugovzhodnik in vzhodnik, zato se bova že danes ponoči premaknila na Sicilijo in ob zahodni obali poiskala kakšno primerno marino.

14.10. Proti Siciliji

Blagi vremenski napovedi navkljub se je jadranje proti Siciliji spremenilo v dolgotrajno, naporno, trdo orcanje.

Zjutraj sva dvignila sidro in odjadrala s Sardinije proti vzhodu-jugovzhodu. Sprva je bilo pri 15 vozlih VSV še mogoče jadrati ostro v veter, potem pa se je veter okrepil nad 20 vozlov, dvignil valove in vse bolj naju je odnašalo proti jugu, proti Tuniziji.

Zvečer sem jadrom dodal motor, da sva z njegovo pomočjo lahko držala boljši kot jadranja v veter, a se je ponoči vzhodnik okrepil nad 30 vozlov in napredovanje je naporno in počasno.

13.10. Villasimius, Sardinija

Darko je ponoči prišel na barko “crknjen kot pes” – vsaj tako je rekel :).

Zjutraj sva s prvim svitom odjadrala proti vzhodu in po nekaj urah lahkotnega jadranja spustila sidro v zalivu pri naselju Villasimius na jugovzhodu Sardinije.

Kislo jutro se je razvilo v veder in vetroven dan, ki sva ga izkoristila za potep po kopnem in za rekreacijo.

Lepe plaže so na tem delu Sardinije in lepa zelena narava. Ob obali in po gričih v zaledju so razkošna počitniška naselja, vmes pa igrišča za golf.

Aktiven dan na kopnem sva zaključila ob pici na terasi nad marino s pogledom na zahod čez zaliv, na žareče večerno nebo.

Jutri odjadrava proti otočju Egadi na zahodu Sicilije.