Jadranje

30.6. Rodriguez, končno! Danes zvečer me obalni stražarji še niso spustili v pristanišče, zato sidram zunaj ob otoku. Zjutraj mi sporočijo, ali smem čez vikend na otok.

 

30.6. Veter je sredi dneva prišel še dovolj hitro, da mi v tank ni bilo treba prelivati še zadnje rezervne kantice z nafto. 20-30 vozlov jugovzhodnika me hitro preganja proti Rodriguezu, da sem že popoldne med plohami pred premcem Skokice videl obrise otoka, zvečer pa iz morja pred menoj vzhajajo lučke. Za Rodrigues nimam najboljših navtičnih kart, zato verjetno ponoči ne bom iskal prehoda med koralnimi grebeni do pristanisča, temveč sidral v plitvejšem morju na SZ otoka. Bom videl, ali bo dež ali luna, in ali delajo svetilniki. Še 21 milj.

 

30.6. Brez satelitskega signala sem bil dan in pol in me je skrbelo, da bo koga skrbelo. Kaže, da sem bil v slepem območju med avstralskim in afriškim satelitom. Signal zdaj dobivam z zahoda. Viharen dan sem imel včeraj z norimi nalivi i n viharnim vetrom. Tako je deževalo, da voda še z barke ni mogla sproti odteči in sem imel lužo v kokpitu, z jader pa so se zlivali slapovi.

Plohe z vzhoda so pred seboj gnale veter s 30-40 vozli, ena najbolj vztrajna popoldanska pa je privršala z juga s preko 50 vozli vetra in me odpihnila proti SZ. Reševal sem se z meter razvito genovo in po razpenjenem morju glisiral po valovih navzdol.

Tako je videti morje, ko piha preko 50 vozlov vetra.

Zvečer, ko se je vreme uneslo, me je želodec spomnil, da bi bilo dobro kaj pozajtrkovati. Ponoči je nehalo deževati in ugasnil je veter. Današnje mirno delno sončno dopoldne sem izkoristil za krpanje jader, ki jih je nacefral včerajšnji veter. Tudi obleke se sušijo.

 

29.6. Še ena naporna noč z le malo spanja je mimo. Kot da bi se ponavljal včerajsnji dan. Zvečer je najprej zapihal vzhodnik in dam genovo na tangun, da ne opleta preveč, potem pride naliv s severnikom in prestavim genovo in pospravim tangun. Ravno dobro vse uredim in pride ploha z juga in spet zvijam in prestavljam jadro.

Mokre zaušnice so padale z leve in z desne vse do jutra, ko se je veter vendarle ustalil na 20-30 vozlih jugovzhodnika. Morje je čisto zmešano z navskrižnimi valovi, povsod naokoli pa težki oblaki. Darko mi bo verjetno sporočil, kako kaže z vremenom do srede na poti do Mauriciusa.

 

28.6. Moj regionalni vlak je popoldne žal pripeljal na svojo končno postajo in veter je postopoma opešal. V črno noč plovem z motorjem, od plohe do plohe.

 

28.6. Zvečer je z vzhoda s 15 vozli prisopihal regionalni vlak in me vzel s seboj skozi deževno noč. Pravi tropski nalivi se vlečejo zdaj že v dopoldne in jim ni videti konca. Vidljivost je le nekaj sto metrov in luči sem pustil prižgane. Regionalni vlak je kar hiter in glede na novo smer vetra, VJV, se mi zdi, da skozi dež že vidim zadnji vagon pasatnega brzovlaka. Zračni tlak zadnje ure lepo raste. Darko mi je pred dnevi napovedal, da bom moral skozi dežno fronto do pasatov. Upam, da mi sporoči še, kako široka je ta fronta.

 

27.6. Veter niha med 8 in 12 vozli, moja hitrost pa med 4 in 5,5. Zaradi opletajočih jader se je zdaj strgala se druga podkrižna pripona in poslej bom moral zelo paziti, da z glavnim jadrom ne bom preveč obremenil jambora. Jambor je zdaj z vrvmi privezan na barko skoraj kot na jadrnicah v srednjem veku. Treh pripon v enem mesecu mi doslej še ni uspelo strgati, če odmislim Barcolano 2006. Toliko navskrižnih valov in valovanja mrtvega morja kot letos tudi še nisem doživel. Naročil sem nove pripone in upam, da mi jih bo Zlata prihodnji teden prinesla s seboj.

 

27.6. Ponoči se je VSV okrepil na 10 vozlov in mi omogočil jadranje s 4 vozli hitrosti. Darko je sporočil, da je brzi vlak s pasati pred menoj že odpeljal in ga ne bom ujel. Sprijazniti se moram s počaaaaasnim jadranjem in opletajočimi jadri, ki flop, flop, flop, flop….. treskajo po jamboru in stresajo barko in moje živce.

 

26.6. Še tretji dan zapored je minil brez vetra in ob motoriranju. Tanka na barki sta bila danes prazna, zato sem nafto vanju pretočil še iz kantic. Do jutri zvečer bi to moralo zadostovati, potem pa bo moja pot naslednje dni odvisna le še od narave. Počasen sem z motorjem in prihod na Rodriguez v petek je možen le, če bi že nocoj našel pasate in 20 vozlov vetra. V vodiču sem videl, da vsaj policaji v pristanišču delajo tudi v soboto zjutraj in upam, da me bodo potem spustili na otok. Zjutraj sem hvalil ugoden morski tok, popoldne pa se je obrnil proti jugu in mi zdaj zmanjšuje hitrost proti cilju. Hrane imam še dovolj na barki in prav presenečen sem, da mi je v 3 tednih splesnila le ena štruca kruha in zgnilo eno jabolko.

 

26.6. Večinoma sem z motorjem hitrejsi od vetra. Ponoči sem nekajkrat začutil nekaj več sape od zadaj, a na jadra ni šlo hitreje kot 2-3 vozle. Neutrudni valovi mrtvega morja z juga toliko zibajo barko, da je jadranje v šibkem vetru nevzdržno zaradi opletajocih jader. Na srečo mi pol vozla k hitrosti dodaja morski tok, s katerim potujem proti zahodu. Če bom plul s polovičnimi obrati motorja in 5,5 vozla hitrosti, mi zaloga nafte omogoča še dobra 2 dni motoriranja, kar bi moralo zadoščati, da pobegnem iz območja šibkega vetra. S polno močjo motorja bi šlo 2-3 vozle hitreje, a bi si doseg zaradi večje porabe nafte zmanjšal za polovico. Z nizkimi obrati in 3 vozli hitrosti lahko nadaljujem še 4 dni, a potem pridem na Rodriguez šele v nedeljo. Zanimivo, da je bilo tukaj malo vetra že pred 10 dnevi in se ni spremenilo. Ponoči sem po dolgem času videl luči ladje. Do Rodrigesa imam še 650 nm.

 

25.6. Dolgočasen dan. Severovzhodnika je le toliko, da rahlo nakodra morje. Motor na polovičnih obratih drdra v noč in kaže, da bo tako še 2 dni, saj po današnji napovedi do pravega vetra pridem šele čez 290 milj pri 71 stopinjah vzhodno.

 

25.6. Zjutraj me je na kratko obiskal rahel severovzhodnik in mi podaril 2 uri sproščenega počasnega jadranja, zdaj pa me proti zahodu spet žene motor.

 

24.6. Dočakal sem en miren dan na oceanu. Dopoldne sem se dolgo trudil loviti sapice v jadra, ko pa mi je hitrost padla pod 2 vozla, sem zagnal motor in imel brezvetrje na barki, saj vzhodnik piha s 6 vozli. Nobene lučke ni ponoči na obzorju, zadnjo ladjo sem videl pred 6 dnevi. Cel dan sem se zabaval s krmilnim mehanizmom in nisem našel nobene napake. Razstavil, podmazal, sestavil in ne klenkla več.

Darko mi že za jutri popoldne napoveduje več vetra.

 

24.6. Vzhodnik je do jutra padel na 10-12 vozlov in jadram le še s 4-5 vozli hitrosti. Nekaj plohic je v okolici. Pod jadri bom vztrajal dokler bo imelo vsaj malo smisla. Nafte imam na barki še za približno 3 dni motoriranja in jo bom hranil za slabše čase. Od nedelje do srede je napovedanega še manj ali nič vetra. Mirne dni bom poskušal izkoristiti za razdrtje in popravilo krmilnega mehanizma, ker v njem vse bolj klenka. Avtopilot je na srečo nameščen direktno na os krmila in deluje neodvisno od krmilnega mehanizma.

 

23.6. Vzhodnik je čez dan slabel in piha zvečer le še s 15 vozli, zato sem moral pospraviti glavno jadro, ker v teh valovih preveč opleta. Valovi so se sicer unesli, a jih je žal še vedno več kot vetra. Darko je sporočil, da bom nekaj naslednjih dni v območju nizkega tlaka, kjer bo vetra bolj malo, zato bo napredek bolj počasen in verjetno predvsem s pomočjo motorja. Števec milj do Rodrigueza je končno padel pod 1000.

 

23.6. Veter je ponoči obrnil na čisti vzhodnik, torej piha v krmo. Zal so valovi ostali z JV in oceansko valovanje z juga, kar je recept za neudobno plovbo. Barka se nepredvidljivo opoteka levo in desno in mi deli buške. Genovo sem spet privezak na tangun, da ne opleta. GPS me je ponoči prestavil v nov časovni pas in sem zdaj le še 3 ure pred SLO časom.

 

22.6. Tretji teden jadranja se mi končuje in sem približno na sredi Indijskega oceana. Morda bom tokrat preskočil drugo fazo mojega jadranja, ko se sprašujem o smislu svojega početja, kaj se butec sploh grem, in prehajam kar direktno v tretjo fazo, ko se mi ocean zdi vse večji, ko nisem več prepričan, da sem na krovu v najboljši družbi in bom čez 8 dni verjetno zelo vesel, ko bom na Rodriguezu koga videl. Večinoma imam danes 25 vozlov VJV vetra in 4-6 meterske valove.

 

21.6. Lep sončen dan sredi Indijskega oceana je minil. Valovi so se nekoliko unesli in jugovzhodnik se je ustalil na 25 vozlih.

 

21.6. Burna, precej viharna in tesnobna noč je za mano. Veter se je zvečer še okrepil in ponoči nekaj ur presegal 40 vozlov. Pospravil sem palubo in glavno jadro ter na tretjino zmanjšal genovo. Ni mi bilo jasno, kako naj v takšnem vetru brez škode pospravim bimini in sončne panele na njem. Zvezal sem vetrnico generatorja, ker se je vrtela prehitro in spuščala tankovske zvoke. V mislih sem ponavljal postopke za reševanje v viharju, viharni flok, viharno glavno jadro, rešilni jopič, … .

Ponoči je vse bolj črno, zjutraj pa se je veter zmanjšal na 30 vozlov, zjasnilo se je in videl sem lep sončni vzhod. Dan je postal takoj lepši, le valovi me še vedno zalivajo in videl sem natrgano levo podkrižno pripono jambora. Zasilno sem jo okrepil z dvižnico spinakerja. S seboj imam rezervno pripono, a za njeno namestitev bo treba splezati na jambor, vendar ne v takšnih razmerah. Raje bom nekoliko počasneje jadral samo z genovo. Darko napoveduje tak veter le še jutri?

 

20.6. Oblaki so se le malo dvignili in dan je bil siv, kisel in razpihan. Jugovzhodnik vztraja nad 30 vozli in valovi so 7 Bf vetra primerni. Sprostitve in počitka se ni na

vidiku, Darko napoveduje celo še malo več vetra. Dneve si popestrim z branjem knjig, noči pa s sudokujem na telefonu.

 

20.6. Ponoči se je veter okrepil nad 30 vozlov in me ujel pri premalo skrajšanih jadrih. Skokica je potem 2 uri letela z več kot 9 vozli hitrosti,, ker si nisem upal k jamboru, da bi pospravil glavno jadro in me je bilo strah, da me bo med pospravjjanjem strgalo na križih jambora. Barko zalivajo dež in valovi. Potem je ploha vendarle toliko zmanjšala veter, da sem šel k jamboru in naredil 3. krajšavo. Jutranji pogled na nebo obeta, da se bodo oblaki redčili.

 

19.6. Lepo zvezdno noč je zjutraj zaključilo nekaj krajših ploh, potem pa se je spet zjasnilo. Čel dan sem lenobno jadral v kaksnih 15 vozlih vzhodnika, na jugu pa so se mimo sprehajale plohe in mi občasno kradle veter. Zvečer so plohe zavile na sever in mi vrnile veter, da sem komaj dovolj hitro skrajšal jadra. Mavrica, ki se je za mano svetila v zahajajočem sonbu, mi daje vedeti, da noč verjetno ne bo zvezdna. Veter je obrnil na jugozahodnik.

18.6. Včeraj sem s Cocosa odjadral v čudovito zvezdno noč, a idila je trajala le nekaj ur, in vreme se je uravnalo po napovedi. Najprej se je na zahodu začelo bliskati, potem pa so z jugovzhoda prišle plohe in premešale veter, ki je nato do jutra večinoma pihal s severa, nato pa skupaj z dežjem pojenjal. Dopoldne je Skokico poganjal motor, dokler z JV ni prišel nov veter in z njim spet dež. Jadram samo sprednjim jadrom, saj sem dovolj hiter (7vozlov).

16.6. V prvi jutranji svetlobi sem spustil sidro pri otoku Direction v laguni otočja Cocos Keling. Prvi, ki me je prišel pozdravit, je bil metrski morski pes :).

Zjutraj so me obiskali prijazni policaji in hitro smo uredil vse vstopne in izstopne formalnosti. S Skokcem sem se nato odpeljal do bliznjega otoka Home, malo pretegnit noge, malo v trgovino in seveda malo na internet.

15.6. Morske lastovke me ponoci vse pogosteje obiskujejo na barki in ce jih dovolj hitro slishm ali zavoham, jih se zive vrndm v morje. Popoldne sem naredil se zadnji obrat z vetrom in zdaj lahko jadram direktno proti C.K. Pospravil sem gl.jadro in tudi zvil pol genove, pa sem se vedno prehiter in bom do otokov prijadral ze ponoci. Ce ne bo oblakov in bo luna dovolj sijala, grem skozi prehod med grebeni ze ponoci, sicer pocakam na odprtem do jutra.

15.6. Zjutraj sem imel se 160 milj do Cocos Keelinga. Zelo živahna noč je za mano. 25 vozlov jugovzhodnika je dvignilo 4-6m visoke kratke valove, ki se od zadaj ali pa od strani prelivajo čez barko. Avtopilot ima veliko dela, ko krmari Skokico, ki se opoteka med valovi. Glavno jadro mi je ponoči nekajkrat preletelo in enkrat celo strgalo varovalno vrv, ki blazi sunek pri preletu. Zunaj hrumijo valovi, znotraj ječi barka in škripa pohištvo in predelne stene.

Pretezno oblacen in razpihan dan mi je minil v hitrem jadranju in moznosti za prihod na C.K. v petek dopoldne so dobre. Ugodna je tudi napoved s 25 v. JV Veter se je popoldne okrepil, zato sem jadra skrajsal in jih prestavil na levo, da lahko jadram bolj proti severu.

14.6. Veter je ponoči nekoliko oslabel, a omogočal udobno jadranje s 6 vozli hitrosti, vendar prepočasi za carinike na Cocosu. Proti jutru je zapihalo preko 20 v. JV in me vrnilo v igro Catch the office time on Cocos. Darko mi je sinoči za nasjednje dni napovedal 25NE, a upam, da se je zatpkal, sicer bom obrnil proti Mauriciusu. Krize, ki jo imam sicer 2. teden solo jadranja, ni na vidiku. Sem OK in v najboljši družbi 🙂 Ladij ni, zato lahko več spim

13.6.Šele popoldne je bolj resno zapihalo, 20 vozlov z juga, da Skokica spet lepo jadra. Dopoldne sem klical policiste na Cocos in vprašal, kako je s prihodom v soboto, pa so mi rekli, da če ne pridem do petka dopoldne, bom moral na barki brez izkrcanja počakati do ponedeljka. Ha, teoretične moznosti imam, vendar bo moralo vseskozi pihati 20 vozlov in povprečna hitrost jadranja mora biti nad 7 vozlov, kot je danes zvečer. Jutri se odločim, kam grem.

13.6. Sem v pasatih, a so zaenkrat skromni. Ponoči je drdral motor in ko se je zjutraj pojavilo malo več vetra, sem ga ustavil. Sprijazniti se bom moral z opletajočimi jadri in počasnim jadranjem, sicer bom ze do Cocosov brez nafte. Darko napoveduje močnejsi veter.

12.6. Ponoč je veter toliko popustil, da pametno jadranje ni bilo možno. Na Indijskem oceanu so te dni vseskozi 4-6m valovi ki z boka guncajo barko in mora biti vsaj 12 vozlov vetra, da so jadra napeta, sicer glasno opletajo in se trgajo. Nekaj časa sem trudil z iskanjem najugodnejsega kota jadranja, potem pa pospravil jadra, zagnal motor in šel spat. Veter se je vrnil šele dopoldne, ko sva s Skokico spet zadihala. Kaze, da se zgodba danes zvečer ponavlja.

11.6. Sredi noči sem prijadral do dezne fronte, kjer mi je vsaka ploha po svoje namesala veter in valove. Nekaj ur sem se v dežju trudil z nastavljanjem jader, pa zjutraj obupal in zagnal motor. Dopoldne sem se rešil dežja in južni veter je zdaj glavni pri pogonu barke, ki bo po Darkovih napovedih v maslednjih dneh jadrala po desnem boku. Vetra je malo manj, zato so na jamboru razvita polna jadra.

10.6. Včeraj zvečer sem srečal še nekaj ladij, potem pa je morje samo moje, daleč naokoli. Noč je bila oblačna, siva, dopoldne se je spet zjasnilo. Severovzhodnik je vztrajen in krepak, da so jadra vseskozi skrajšana, barka na boku, morje je dosti vzvalovano. Jadranje je kar naporno, a hitro (188nm/dan).

9.6. Končno sem pobegnil iz krempljev levinje. Leuwin je bilo ime holandske raziskovalne ladje, po kateri je dobil ime rt na JZ Avstralije in morski tok, ki teče tja. Zdaj milje hitreje ostajajo za krmo Skokice. Ponoči je bilo veliko ladij na obzorju in si nisem upal zaspati, veter pa je ravno prav popustil za polna jadra in uživaško jadranje po mesečini. Čez dan je morje z močnejšim vetrom spet postalo bolj živahno.

8.6.Zjutraj sem za nekaj minut dobil nek odboj gsm signala, ravno dovolj za hiter ogled vremenske napovedi in videl sem vetrovno zmedo, ki jo bo tu naredil ciklon v prihodnjih 4 dneh. Zdaj sem premeril razdalje in ugotovil, da se večini zahodnika in brezvetrja lahko izognem, če 3 dni hitro jadram bolj proti severu. Včasih je bolje jadrati naokoli. Morda se jutri vremenske karte na novo premešajo. Stabilni pasati bodo šele nad 18 južne g.š.

8.6. Postanek na otoku Dirk Hartog mi ni uspel. Oceanski valovi so bili preveliki in so se prelivali čez petmetrsko plitvino na vhodu v Južni preliv med Avstralijo in otokom. Niso se rolali vsi valovi, a na vsako minuto ali dve je prišel dovolj velik val, da se je razpenil čez preliv. Nisem si upal tvegati.

Ko sem opazoval razmere v prelivu, je skozi priplula reševalna ladja in so mi po radiju rekli, naj premislim, kako se bom odločil. In sem premislil. Brez postanka nadaljujem pot proti otočju Cocos Keeling, ki je trenutno oddaljeno 1265 milj.

7.6. Ponoči sem bolj slabo spal, pa sem kar zagnal motor, odvezal vrvi in izplul iz marine. Vetra ni bilo, morje se je zgladil, luna je lepo razsvetljevala noč, ribiških ovir je tukaj manj v morju in celo dolgi oceanski valovi so si vzeli dan dopusta. Če že spati ne morem, je vseeno, če o jadranju v prihodnjih tednih razmišljam kar na morju.

Dopoldne se je dvignil veter, tokrat spet z juga in čez dan metuljčkam ob obali navzgor. Tukaj se plitvine in čeri ne raztezajo več daleč na odprto morje, zato lahko jadram blizu obale in se izogibam nasprotnemu toku, Obala je nizka, peščena in sem ter tja jo prekinja kakšen klif.

Veter naj bi se čez noč okrepil in upam, da mi skupaj z valovi ne bo preprečil jutrišnjega postanka na otoku Dirk Hartog.

Vremenske napovedi različnih modelov se glede vetra med četrtkom in soboto še vedno ne strinjajo od kje bo pihalo in ali bo pihalo. To mi bo jutri sporočil Darko, ki bo v naslednjih tednih moje vremensko oko v prihodnost. Upam, da bodo njegove napovedi vsaj toliko prijazne, kot je on sam :).

6.6. Geraldton sem danes prekrižaril peš in na skiroju. Zjutraj sem malo tekel, ker v naslednjih tednih za to ne bom imel dosti priložnosti, potem sem s skirojem pripeljal nafto na barko, ker sem se lani naučil, da je pot čez ocean bolje začeti s polnimi tanki za gorivo. Dopoldne me je poklicala gospa s tukajšnje carine, da naj jih pridem obiskati s potnim listom, da me odjavijo. V skladu s pravili sem mejni službi preko e-pošte najavil pot na Cocos Keeling in namen, da se tam odjavim iz Avstralije, pa so mi zdaj sporočili, naj to za vsak slučaj naredim že tukaj.

Nabavil sem tudi še toliko hrane in pijače, kolikor mislim, da je bom potreboval za naslednjih šest tednov. Popoldne sem, s pomočjo jadralca z ene od sosednjih bark v marini, splezal na jambor, da sem nadomestil strgano letečo pripono. Žal nastavka pripone nisem mogel sneti, zato sem na jambor privezal vrv, ki bo poslej po potrebi nadomeščala pripono. Skrbno sem si na spletu tudi še ogledal vremenske modele za prihodnjih osem dni na poti proti severozahodu in ugotovil, da se za ta konec tedna nenavadno močno razlikujejo in napovedujejo od brezvetrja do močnega severnika ali južnika. Ko bom nekaj sto milj oddaljen od Avstralije, pa vsi modeli napovedujejo med 15 in 25 vozli jugovzhodnika.

Podobno kot druga avstralska pristaniška mesta, kjer sem se ustavil, ima tudi Geraldton lepo urejen priobalni pas s številnimi parki, rekreativnimi površinami in igrišči, in na hribčku nad mestom je tudi tukaj postavljen spomenik padlim avstralskim vojakom in mornarjem, ki so izginili v nesmiselnih vojnah, ki se jih Avstralija udeležuje po celem svetu. Tukajšnji spomenik je posvečen avstralski topovnjači, ki je med drugo svetovno vojno med bojem z nemško podmornico skupaj z več kot 600 mornarji izginila v oceanu in so njene ostanke nekaj sto milj od Avstralske obale našli šele pred nekaj leti.

Dan je bil hitro naokoli in mislim, da sem pripravljen za pot čez ocean. Dva dni bom še jadral ob neobljudeni avstralski obali proti severu in se verjetno spotoma ustavil še v Sharks Bay-u, potem pa končno zavijem na severozahod.

Opazil sem, da ima težave stran mapme.at, pri kateri gostujem z rubriko “Kje je Skokica”. Na hitro pred odhodom nimam druge rešitve, zato bom v prihodnjih dneh kratkim sporočilom preko satelitskega telefona dodajal tudi dnevno pozicijo Skokice.

5.6. Celo noč sem z južnim vetrom zelo lepo jadral oziroma metuljčkal

ob obali Zahodne Avstralije proti severu, zjutraj pa je veter žal obrnil na kar krepak severovzhodnik, ki je v nekaj urah dvignil strme valove in morje je v kombinaciji z dolgimi oceanskimi valovi z zahoda postalo hudo razburkano, da je barka vsake toliko časa grdo tresknila ob nasprotni val in posledica je strgana leteča pripona na jamboru.

Popoldne sem prijadral do pristaniškega mesta Geraldton. Poglobljena plovna potje tukaj globoka 12 metrov, levo in desno od poti pa so se na plitvinah dvigovali in lomili oceanski valovi, ki pa so bili danes že precej manjši kot včeraj.

Zdaj sem že severno od 30 stopinj južne geografske širine in pozna se, da ozračje in morje postajata toplejša, in celo dan se mi je zaradi severnejše lege že podaljšal za okoli dvajset minut. Prejšnji teden je bil dolg le 10 ur.

Vremenske napovedi so trenutno dovolj ugodne, da bom verjetno odjadral proti 1500 milj oddaljenemu otočju Cocos Keeling v smeri proti severozahodu. Pot do Afrike si bom s tem za kakšnih pet dni podaljšal, a severno od dvajsetih stopinj geografske širine do stalnih pasatov moram v vsakem primeru prijadrati in če bo vreme še naprej ugodno, se bom vmes lahko ustavil na lepih tropskih koralnih otokih, ki so mi bili pred enajstimi leti zelo všeč. Zelo že pogrešam toplo tropsko morje. Tukaj, kljub temu da je na poti proti severu vsak dan nekoliko topleje, sem ponoči na krovu barke še vedno oblečen v bundo, v postelji pa spim pokrit z nekaj odejami.

4.6. Delfini me pogosto obiščejo, danes pa na morju srečujem kite. Dva sta nekaj časa mirno plavala ob barki, tretji pa me je kakšno uro pozneje prestrašil, ko je kakšnih pedeset metrov od Skokice skočil iz vode in treskoma pristal na hrbtu.

V tem času se kiti iz vse bolj zaledenelega Južnega oceana selijo v toplejša morja in poskrbijo za naraščaj.

Kar zajetni valovi se danes valijo z Indijskega oceana proti Avstraliji, kakšnih šest ali sedem metrov so visoki in v takšnih valovih bom težko našel zatočišče za čez noč. Takšni valovi se namreč blizu obale lomijo, kjer je globina morja manjša od desetih metrov. Pogledal sem na navtične karte in vse do 170 milj oddaljenega Geraldtona ob obali ni zaliva ali pristanišča, kjer bi bil vhod globji od šestih metrov.

V načrtu sem imel nekaj postankov ob obali, zdaj pa bom pač jadral naprej in prehiteval načrt. Upam, da mi bodo kiti dali ponoči mir in bodo upoštevali varnostno razdaljo.

3.6. Zjutraj so mi barko dvignili na dvigalo, da sem lahko pobarval tudi dele trupa, ki so bili naslonjeni na stojalo in prijazno so počakali več kot eno uro, da se je barva posušila, potem pa so Skokico postavili nazaj v vodo.

Popoldne sem že izplul iz marine in čez plitvine do malo globjega morja.

Zahodno avstralsko obalo pred valovi Indijskaega oceana ščitijo grebeni, čeri in otočki, zato plovba ob obali ne bo najbolj enostavna. Podnevi se vidi, kje je voda plitvejša, saj se tam penijo oceanski valovi, ponoči pa bom moral jadrati kar dosti stran od obale. Pa ni težava jadrati bolj po odprtem, težava je južni morski tok, ki malo dlej od obale teče nasproti s približno enim vozlom hitrosti, ob obali pa je tega toka precej manj.

Zvečer sem se odločil, da sidro spustim pri otoku Rottnest nasproti Pertha. Razmišljal sem, da bi nadaljeval z jadranjem čez noč in izkoristil ugoden jugovzhodnik, a sem bil po dveh dneh dela na barki preveč utrujen in so mi oči lezle skupaj še preden sem pri otoku lahko spustil sidro.