27.10. Napoved je obetavna, zato sva zjutraj odvezala vrvi in izplula iz zavetja Mossel Baya. Vendar je vreme zamujalo za napovedjo in na odprtem sva
še vedno naletela na zahodnik, da sva morala prvi dve jadrati ostro v veter, dokler nisva prišla med plohe in je veter začel obračati. Po dveh urah motoriranja je začelo pihati z juga in popoldne vse bolj z jugozahoda.
Kaže, da bo Indijski ocean za krmo Skokice že proti jutru, ko bova jadrala mimo rta Agulhas.
Zadnje dni sem bil dosti v stikih z marinami v okolici Cape Towna, saj moram za Skokico najti primeren privez za čez zimo. Zaradi predolgega čakanja na ustrezno vreme v preteklih dveh tednih, mi je zmanjkalo časa za pot do Brazilije pred zimo. Po mojem prvotnem načrtu, bi danes moral odjadrati že iz Namibije. Spremeniti sem moral tudi letalske karte in odhod domov me čaka že v ponedeljek.
Marine v Cape Townu so drage, tiste v okolici pa ali nimajo prostora, ali pa so nevarne. Po pogovoru z vodjo marine v Port Ownu sem se odločil, da bo barka prezimila tam, kakšnih 100 milj severno od Cape Towna. Težava Port Owna je, da je reka za Skokico plovna le ob plimi in ta bo v nedeljo okoli 11. ure dopoldne. Bo treba kar pohiteti, da ne zamudim letala.
26.10. Zaradi močnega zahodnika bo potrebno še en dan počakati v Mossel Bayu, potem pa vremenske napovedi obetajo, da se bo veter v petek obrnil in vendarle nekaj dni zapored pihal z juga in vzhoda.
V petek zvečer naj bi se vzhodnik okrepil na 30 vozlov in tako naj bi bilo tudi še v soboto. Konec tedna bom zato lahko kar hitro jadral mimo Rta Agulhas in Rta Dobrega upanja, če valovi vetra, ki se bodo mešali z valovi z juga ne bodo prezahtevnega navzkrižnega morja. Rt Dobrega upanja je še zadnji od zgodovinskih velikih južnih rtov, ki mi manjka v ladijskem dnevniku 🙂 . Zadnje dni se je precej ohladilo in sonce se pokaže le zjutraj, čez dan pa je oblačno, deževno in hladno. Morje ima tukaj 16 stopinj in nad morjem je hladno, zato sem zadnje dni med jadranjem oblečen v bundo. Danes zjutraj se je ohladilo pod 10 stopinj Celzija in tudi v barki je bilo le 14 stopinj, zato sem prvič po dolgem času prižgal ogenj na kuhalniku, da se je znotraj malo ogrelo. Sonce je tukaj visoko na nebu, a njegovo toploto začutiš šele v zavetrju, ali ko se sprehodiš malo stran od obale.