V roke sem dobil prve izvode nove knjige “Veliki trije”.
Seveda so knjige lepe :).
Vsak dan bodo v tiskarni Nonparel v skladišče dodali po nekaj sto novih in v ponedeljek nam bodo dobavili vse knjige.
Od ponedeljka naprej bomo knjige lahko pošiljali tistim, ki jih boste naročili preko moje spletne strani: /www.tepes.info/jadranje/knjige/, do srede februarja pa bomo knjige dostavili tudi v knjigarne po Sloveniji.
Knjige Veliki trije v tiskarni Nonparel na Trati pri Škofji Loki kar hitro dobivajo svojo pravo obliko. Nekaj dela je še potrebnega z razrezom in vezavo, vse pa kaže, da bom prve knjige lahko držal v rokah že prihodnji teden, ko se vrnem z Japonske.
In še novica za ljubitelje Facebooka:
Nuša (kot tudi večina mojih domačih) je tako prepričana v Facebook, da je za knjige in Skokico naredila tudi Facebook stran https://www.facebook.com/jadrnicaskokica/ , kjer bodo poleg informacij o knjigah v prihodnje med jadranjem gostovala tudi moja poročila s poti.
Zvoke vetra je težko zelo natančno opisati z besedami, zato si žvižganje vetra lahko poslušate in ogledate v spodnjem videu.
Veliki trije je naslov moje nove knjige, ki bo izšla konec januarja.
www.tepes.info/jadranje/knjige
27.8. V Vrsarju smo končali letošnjo jadransko etapo in podobno kot prejšnjih nekaj dni, smo ob odsotnosti vetra ob istrski obali lahko pluli pretežno le s pomočjo motorja,
samo za zaključek pred Vrsarjem se nas je vsaj malo usmili maestral, da smo za kratko spet lahko prezračili jadra.
Istro so te dni napadle meduze v takšni količini oziroma gostoti, da česa podobnega nisem videl še nikjer po svetu. Letošnje meduze sicer niso pekoče, a kakšne posebne želje po kopanju v takšni sluzasti brozgi pa zares nisem imel
25.8. Včeraj popoldne se je vendarle pojavilo nekaj jugozahodnika, da mi čez Kvarner ni bilo potrebno vseskozi poslušati le ropotanja motorja, danes zjutraj pa smo v Premanturi podvojili posadko, saj sta se na krov Zvezdice vkrcala še Zlata in Vili.
Nismo šli prav daleč, sidro smo spustili že na Kamenjaku, kjer smo se martinčkali na soncu in kopali v končno spet toplem morju.
24.8. Južni Jadran sva z mamo prejadrala s pomočjo burje in maestrala, za severno
polovico pa kaže, da jo bova preplula s pomočjo nafte. Morje je gladko, ozračje mirno, le tu in tam se pojavijo rahle sapice.
V sredo sva rabutala fige na Dugem otoku in popoldne sidrala pri Istu.
Danes naju pot vodi mimo kvarnerskih otokov.
23.8. Tudi letos nisem ostal brez jadranja po domačem morju. S Tomažem sem se spet dogovoril, da z njegovo Zvezdico jadram z juga Jadrana na sever. Tomaževa družina na ta način lahko nekaj več dopusta preživi na jugu, jaz pa poskrbim, da ne pozabim jadrati v času, ko je moja barka privezana nekje daleč stran.
Na jadralskem potepu med jadranskimi otoki se mi je letos na krovu barke pridružila mama. Prav po jadransko namešan veter sva imela minule tri dni v Južni Dalmaciji.
Za začetek je pihal jugo, ki ga je že prvo noč v Trsteniku zamenjala žvižgajoča burja, ki nama je jadra napenjala mimo Pelješca in Hvara do Šolte, kjer je burja oslabela, zamenjal pa jo je maestral, s katerim sva včeraj popoldne prijadrala do Kaprij in zvečer še do Murterja.
Za danes zjutraj sem za nadaljevanje poti proti severozahodu pričakoval burin, a je ozračje ostalo mirno, morje pa se je popolnoma zgladilo. Požare med Zadrom in Šibenikom so ponoči najbrž pogasili, saj se stebri dima na celini danes ne dvigajo več v nebo, a vonj po dimu ostaja med otoki in čaka, da ga prežene veter.
28.7. Zadnjih nekaj ur so me na poti spet spremljali kiti,
poleg vetra pa me je z 2-3 vozli poganjal tudi Agulhaški tok in že dopoldne sem Skokico lahko privezal v pristanišču Richards Bay, kjer zdaj čakam, da opravim vstopne formalnosti.
Čakanje se je potem razvleklo na celo popoldne in večer, ko so mi sporočili, da danes ne bo nič in da naj jih po postaji spet pokličem jutri zjutraj, do takrat pa naj ostanem na barki na carinskem pomolu???
Počutim se kot ostržek, vsako uro so me malo potegnili za nos z obljubo, da kmalu pridejo in zdaj je moj nos že precej dolg (moj nos tudi sicer ni najmanjši).
Med čakanjem mi je uspelo urediti slike preteklih tednov, priti do interneta, nekaj slik dodati med tekst, pojesti pico, … Vse to skoraj skoraj na barki, skoraj na carinskem pomolu.
28.7. Dani se. Od Afrike sem oddaljen le kakšnih 10 milj, od Richards Baya pa še okrog 40. Veter me je že včeraj zapustil, morje se je zgladilo in ponoči sem lahko opazoval zvezde in utrinke. Vse bolj se čuti vpliv južnega toka. Premec barke imam obrnjen proti zahodu, tok pa me bočno zanaša proti jugozahodu. Zadnja dva dni sta me spremljali dve temni ptici,
danes zjutraj pa me je prišel pozdravit še albatros. Mislil sem, da se zadržujejo bolj na jugu, pa kaže, da se pozimi tudi oni, podobno kot kiti, preselijo malo bolj na sever.
Aja, da ne pozabim napisati, AFRIKO že vidim pred seboj 🙂 Sonce vzhaja in pojavil se je severozahodnik, da bom zadnjih nekaj ur vendarle lahko spet jadral.
27.7. Jugovzhodnik je čez dan oslabel in ko je jadranje postalo prepočasno, sem dodal motor, saj bi rad jutri podnevi prišel v Richards Bay.
Lep sončen četrtek je bil in tudi sprva strmi valovi z juga so se do večera razvlekli. Ladje bom verjetno spet začel srečevati proti jutru. Zadnjo noč na oceanu mi spet krasijo zvezde.
27.7. Pozno zvečer sem vendarle spet prišel do vetra za jadranje. Najprej JZ, nato J in po polnoči JV, ki je do jutra s 15 narasel na 25 vozlov. Jadranje je bilo nekaj ur kar živahno, saj so tudi valovi z juga zrastli čez 3m. Dopoldne je sončno, veter se umirja, valovi ostajajo. Darko je sporocil, da sem srečko, ker se je nevarno vreme pred menoj pomirilo. Tudi dež je izginil iz napovedi. Sol, ki so jo čez noč na barko nametali valovi, bom z veseljem namesto dežja kar sam spral s curkom vode v marini. Morski tok tu najbrž precej meandrira, ker se mi kurz in hitrost vseskozi dosti spreminjata. Še 150 milj. Še 26 ur 🙂
26.7. Morje je bilo danes še bolj mirno kot včeraj in opoldne, ko je zmanjkalo vetra, sem zagnal motor. Zvečer se je morje zgladilo, da si se lahko gledal v njem in rdeče sonce se je potopilo v morje.
Napoved za noč in jutri je dež, a si to pod vtisom večera kar težko predstavljam. GPS mi je uro prestavil spet za uro nazaj in sem zdaj na istem času, kot doma, toda tukaj je zima in sonce zahaja že ob petih.
Motor drdra v zaenkrat mirno noč.
26.7. Ponoči, ko je zmanjkalo vetra, sem pospravil genovo in tangun. Pri tem se je 15 kilogramski tangun snel z nosilca na jamboru in mi padel na glavo, da se mi je kar zabliskalo. Na srečo imam trdo glavo, le vrat me danes boli. Pred tedni se mi je tangun podobno že enkrat odklopil, ker se je odlomil varnostni vijak petelina na spojnem zglobu. Takrat tega nisem popravil, ker jih pač nisem dobil po glavi.
Ko se je zdanilo, sem na tangunu povrtal ostanek starega varnostnega vijaka in privil novega. Tangun zdaj pospravljen spet visi z jambora.
Cel kup pregovorov bi mi ob tem lahko povedali stari modreci: Vsaka šola nekaj stane, Kar lahko danes storiš ne odlašaj na jutri. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Pametni se učijo na tujii izkušnjah in napakah, ne na svojih, …
Tudi jaz nisem več najmlajši, o modrosti pa naj sodijo drugi. Za mojo mamo sem itak vedno trapast, ko grem na morje 🙂
Zjutraj je zapihal severovzhodnik s katerim zdaj s polnimi jadri jadram kot po Piranskem zalivu. Prav nenavadno je, kako nezanesljivi so v zadnjih dneh vremenski modeli za to območje. Ne zadanejo vremena niti za 2 dni v naprej. Tam, kjer bi zdaj že tri dni moral jadrati v močnem južnem vetru, imam jadranske razmere.
Kaže, da se bo večina grdega vremena pred menoj razgradila brez moje prisotnosti. Ali pa bo nastalo kaj novega, kar še ni napovedano? Do Afrike imam še 285 milj, še dva dni. Kmalu bom začel odštevati ure.
25.7. Miren lenoben dan z vse slabotnejšim vzhodnikom. Dan počasnega jadranja, dan za premišljevanje, dan za domotožje.
Čas si krajšam s knjigami in dostii sem jih letos prebral na Indijskem oceanu. Nekaj Zlatinih švedskih kriminalk, nekaj nemških in angleških knjig iz jadralskih knjižnic za izmenjavo, ki se nahajajo po marinah in še zadnjo od Hosseinijevih ganljivih zgodb sem ravno zaprl.
Jutrišnje nevihte me prav nič ne veselijo.
25.7. Ponoči mi plohe in ladje niso pustile veliko spati. Zjutraj so šle plohe na sever, ladje pa čakajo na jutrišnjo noč. Za 15-20 vozlov vzhodnika imam in jadram s skrajšano genovo, da ne prekoračim 140 miljske omejitve.
Iz Darkove napovedi vidim, da me jutri čaka živahna noč. Oglasil se mi je tudi Tone Kosi in svetoval, naj se grem pred napovedanim neurjem v sredo in četrtek skrit v Maputo, ker je mislil, da jadram med Madagaskarjem in Mozambikom. Ko sem mu razložil, kje sem, mi je poslal sms, da bo s prihodom v Afriko v petek vse v redu, da pa me bo fronta v sredo vseeno vsaj ošvrknila s 6 bf JZ in JV, z nevihtami in s 3-5 m vala.
Morda se pa do jutri še kaj spremeni? Sicer se bom pač en dan spet namakal s sladko in slano vodo. Je pa za uteho tole jadranje danes čisto sproščujoče.
24.7.Temni oblaki so postali divja nevihta. Uspel sem ravno še pravi čas pospraviti jadra ter elefone in GPS-e dati v kovinsko škatlo, povezati bimini in že je z nalivom privršalo 45 vozlov vetra in bliskalo se je na gosto, da je skoraj spet nastal dan.
V pol ure je bilo potem vse mimo in zdaj se bliska za mano. Ostalo je zmešano morje, veter se počasi pobira. Darko mi je poslal nasvet, naj ne hitim, če se želim izogniti grdemu vetru pred Afriko in ob nasvetu še novo napoved, ki je v primerjavi z včerajšnjo postavljena na glavo. Zdaj kaže, da bo v prihodnjih dneh le malo vetra in vsak dan iz druge smeri.
Ni strahu, da bi bil prehiter ob tako šibkem vetru.
24.7. Prijetno jadranje rahlo v veter sem imel čez dan pri 10-15 vozlih južnika. Glede napovedanega močnega vetra je zaenkrat ostalo le pri grožnji, a iz temnih dežnih oblakov pred seboj sklepam, da noč ne bo več prijetna. Še približno 500 milj imam do Richards Baya. Še 3-4 dni.
24.7. V drugem delu noči je veter zapihal z juga in nekoliko oslabel. Pustil sem jadra na tretji krajšavi, da sem bolje spal. Ohladilo se je.
Zjutraj sem jadra podaljšal na drugo krajšavo in z vetrom v levi bok lepo jadram s preko 7 vozlov hitrosti. Dobil sem Darkovo napoved, ki mi s 30 vozli jugovzhodnika za naslednje 3 dni obeta hitro, mokro in naporno jadranje ter negotov zaključek v četrtek ali petek.
Če bo pred južnoafriško obalo vztrajalo preko 35 vozlov južnega vetra, ta v kombinaciji z nasprotnim morskim tokom naredi nevarno morje z rolerji, čemur domači jadralci pravijo pralni stroj.
Temu se moram izogniti. Verjetno se bom v sredo odločil, kaj narediti, a čakanje na odprtem morju pri 30 vozlih vetra je tudi slaba možnost.
23.7. Lep dan s spremenljivim jugovzhodnikom in moje jadranje je bilo v stilu Koširjeve pesmi: “Včasih jadram hit, včasih pa počas”.
Proti večeru je veter narastel čez 20 vozlov, da zdaj v noč jadram hit. Madagaskar mi je z obzorja odšel zjutraj, od kitov pa sem se poslovil dopoldne.
Morski tok mi je ponoči in zjutraj milje kradel, zdaj pa mi jih vrača in saldo bo kmalu izenačen.
23.7. Premalo poznamžvljenje kitov in me je skrbelo, kako spijo..Glede na to, da so sesalci, verjetno na površu? Ali pa sploh ne spijo? No, zaletel se ponoči nisem v nobenega. Veter je ponoči slabel in obrnil na VJV. Jadram počasi. Včeraj mi ni uspelo priti do interneta in novih vremenskih napovedi, po petkovi napovedi pa je za jutri napovedanih 20-25 južnika, zato sem se odločil do jutri jadrati proti JZ., da mi v močnejsem vetru ne bo treba orcati. Naslednja skrb je za sredo napovedan vihar zadnjih 200 milj pred afriško obalo. Darko mi bo sporočal tudi, kaj se bo tam dogajalo.
22.7. Včeraj sem se nasmehnil, ko sem na tržnici videl bunde, danes pa sem med tekom v meglenem jutru na plaži videl ribiče v bundah, ko so s kanuji prihajali z ribolova. Zima je na južni polobli. Megla se je kmalu razkadila in dopoldne sem izplul iz luke. S 15 vozli SV zdaj metuljčkam proti skrajnemu jugu Madagaskarja, kjer bom jutri zjutraj lahko zavil malo bolj na zahod proti severu J. Afrike. Prejšnje dni sem na morju oprezal za ladjami, danes pa za kiti, ki jih je videti veliko. Dve vrsti kitov videvam, mislim da so sinji kiti in grbavci. Eni iz globine mirno izplavajo, vidiš njihov širok temen hrbet, kot na včerajšnji sliki, se nadihajo in ob tem delajo vodomete, potem pa pokažejo veliko repno plavut in se spet potopijo v globino. Drugi kiti pa skočijo iz vode, se v zraku obrnejo in tresknejo na hrbet. Pri tem pokažejo bel razbrazdan trebuh, potem pa se nekajkrat besno z repno plavutjo udarijo po vodi in se potopijo. Mislim, da so slednji grbavci? Danes mi še nobenega ni uspelo slikati.
21.7. Ponoči se je veter okrepil nad 30 vozlov in se ni dalo počakati do jutra na odprtem morju, zato sem nadaljeval do zaliva s pristaniščem. Vprašal sem po radiu za dovoljenje za vstop in dobil odgovor, naj čakam zunaj do jutra in da je sidranje prenevarno. Neprespan sem bil, zato sem.v zalvu velikim valovom navkljub spustil sidro. Iz pristanišča so me se enkrat opozorili, potem pa mi izjemoma dovolili nočno vplutje, da se bom spočil. Ko sem zjutraj splezal na pomol, me je luški kapitan nakuril, ker nimam čelade in poslal nazaj na barko, dokler me uradniki ne pregledajo. Kdaj bo to, še ne vem. Čakam in upam, da se mi ne bo ponovil Rodriguez. V sosednjem zalivu je pred mestom še en pomol, a ga jadralci zaradi pogostih kraj odsvetujejo.
20.7. Severnik se je čez dan krepil in ga je bilo popoldne čez 20 vozlov, da večinoma jadram z 2. krajšavo. Z juga se spet valijo veliki valovi, da se celo oceanske ladje izgubljajo med njimi. Kako mora pihati tam kjer nastajajo! Na vrhu vala imam 25 vozlov vetra, v dolini med valovi pa 10. Računal sem z jutranjim prihodom, zdaj pa imam do Taolagnara le še 55 milj in v noč jadram z 8 vozli hitrosti. Verjetno bom zadnjih 20 milj pospravil jadra in šel spat, da ne bom ponoči kolovratil med čermi nepoznanega zaliva.