26.7. Ponoči, ko je zmanjkalo vetra, sem pospravil genovo in tangun. Pri tem se je 15 kilogramski tangun snel z nosilca na jamboru in mi padel na glavo, da se mi je kar zabliskalo. Na srečo imam trdo glavo, le vrat me danes boli. Pred tedni se mi je tangun podobno že enkrat odklopil, ker se je odlomil varnostni vijak petelina na spojnem zglobu. Takrat tega nisem popravil, ker jih pač nisem dobil po glavi.

Ko se je zdanilo, sem na tangunu povrtal ostanek starega varnostnega vijaka in privil novega. Tangun zdaj pospravljen spet visi z jambora.

Cel kup pregovorov bi mi ob tem lahko povedali stari modreci: Vsaka šola nekaj stane, Kar lahko danes storiš ne odlašaj na jutri. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Pametni se učijo na tujii izkušnjah in napakah, ne na svojih, …

Tudi jaz nisem več najmlajši, o modrosti pa naj sodijo drugi. Za mojo mamo sem itak vedno trapast, ko grem na morje 🙂

Zjutraj je zapihal severovzhodnik s katerim zdaj s polnimi jadri jadram kot po Piranskem zalivu. Prav nenavadno je, kako nezanesljivi so v zadnjih dneh vremenski modeli za to območje. Ne zadanejo vremena niti za 2 dni v naprej. Tam, kjer bi zdaj že tri dni moral jadrati v močnem južnem vetru, imam jadranske razmere.

Kaže, da se bo večina grdega vremena pred menoj razgradila brez moje prisotnosti. Ali pa bo nastalo kaj novega, kar še ni napovedano? Do Afrike imam še 285 milj, še dva dni. Kmalu bom začel odštevati ure.