Lošinj – Molat – Rava

Miran Tepeš

Zjutraj mi je v Malem Lošinju vendarle uspelo najti odprto kapitanijo, da sem plačal turistično takso, potem pa smo odjadrali proti Dalmaciji.

V zadnjih dneh smo se že navadili, da vetra ni v izobilju, a danes ga je bilo celo več od napovedanega in pet do osem vozlov južnega vetra je bilo dovolj za sproščeno jadranje ostro v veter mimo Ilovika, Silbe in Ista do Molata, kjer smo se popoldne ustavili v peščenem zalivu Jazi.

 

Po kopanju in sprehodu smo proti večeru nadaljevali z jadranjem proti Dugem otoku. Veter se je zadnje ure obrnil celo na severozahodnik in potem kmalu izginil.

Barko smo zvečer privezali ob vaški pomol na Ravi in se še enkrat sprehodili po otoku.

Jutri bomo skozi Kornate zavili na odprto morje v upanju, da bomo tam našli nekaj več vetra.

Čez Kvarner do Lošinja

Miran Tepeš

Pogosto smo zelo poskočno jadrali čez Kvarner, tokrat pa smo v jadra lahko lovili zgolj sapice, ki so nas zelo počasi prinesle do Lošinja.

V Malem Lošinju je zdaj že mogoče videti pospešen turistični utrip in pošitniško sproščenost.

Za prihodnje dni sem načrtoval izlet na odprto morje in jadranje mimo Jabuke, a je vremenska napoved z vetrom zelo skromna, zato bomo ostali med otoki Severne Dalmacije, kjer imam upanje, da bomo za nadaljevanje poti proti jugu Hrvaške v jadra ujeli vsaj nekaj lokalnega dnevnega maestala.

Izola – Piran – Umag – Rovinj – Banjole

Miran Tepeš

Ivo, Gregor, Mitja in Katy te dni z menoj jadrajo proti jugu Jadrana. Naše “jadranje” je bilo prvi dan bolj s pomočjo motorja, saj je bilo vetra ob istrski obali veliko manj, kot bi si želel.

 

Tudi to fotko bi lahko dali v rubriko “Piran, kot je nekoč bil”. 🙂

Po postanku v Piranu smo mejne formalnosti opravili še v Umagu, a le na pol, saj si je luški kapitan tam skrajšal oziroma olajšal delovni čas in od nas ni želel denarja za turistično takso, saj vplačila sprejema le dopoldne. Podobno je bilo potem v nadaljevanju tudi v Rovinju, kjer imajo na kapitaniji prav tako precej krajši obratovalni čas, kot je napisan na njihovi spletni strani. Nekje v nadaljevanju poti bomo na kakšnem otoku pač morali ujeti tistih nekaj minut, ko bodo kapitanije odprte.

Morje je zdaj končno tudi za nas bolj zmrzljive jadralce dovolj toplo za kopanje.

Južno od Rovinja se nas je usmilila burja, s katero smo zvečer lepo jadrali mimo Brijonov, potem pa so se nevihte okoli nas zgostile in za nekaj ur smo se umaknili v zaliv pri Banjolah. Dež je do jutra ponehal, dvignili smo sidro in odjadrali čez Kvarner, kjer je veter spet oslabel.

 

Priprava na pot

Miran Tepeš

V preteklih dneh je vse bolj poletno vreme vabilo na morje, vendar smo ostali v marini in Skokico pripravljali za novo pot do Črne gore in Grčije.

Zlata je zašila podaljške za spray hood, Jon je na novo pobarval oznake za dolžino na sidrni verigi, sam pa sem imel opravke pod vodo in na jamboru. Z osi propelerja je bilo potrebno odstraniti nekaj metrov vrvi, ki smo jo zadnjič povozili pri Vrsarju.

Glede jadranja na jug se razmere, številke in korona-ukrepi dnevno spreminjajo, zato trenutno vem le to, da bomo pojutrišnjem odjadrali iz Izole, do kam pa bomo v prihodnjih tednih prijadrali, pa še ne vem. Verjetno bo potrebno nekaj korona-iznajdljivosti in prilagodljivosti. Prepričan sem, da bomo na Jabuki in Palagruži ter na morju med njima varni pred korono :).

Lošinj – Kamenjak – Pula – Rovinj – Piran – Izola

Miran Tepeš

V nedeljo zjutraj je spet zapihal jugo, s katerim smo z Lošinja “odmetuljčkali” proti Istri. Po nekaj urah zibajočega jadranja smo popoldne prijadrali do Kamenjaka na jugu Istre in si tam privoščili nekaj kopenske rekreacije.

Vremenska napoved je obetala dež, zato smo se zvečer odpravili do Pule, kjer smo opravili hrvaške izstopne formalnosti. V Puli je trenutno še vedno edini delujoči morski mejni prehod v hrvaški Istri, a policaji na carinskem pomolu so rekli, da naj bi že prihodnji teden spet odprli tudi morski mejni prehod v Umagu.

Po opravljenih postopkih smo odjadrali naprej mimo Brijonov proti severu. Strele so nam razsvetljevale nočno nebo na zahodu in severu in občasno je deževalo.

Ker so se plohe in nevihte okoli nas zgostile, smo se odločili za nekajurni postanek ob carinskem pomolu v Rovinju.

 

Ob svitu smo odvezali vrvi in se skozi plohe in nevihte odpravili naprej. Ob istrski obali je veliko ribiških vodnih ovir, a po navadi z njimi nimam težav, tokrat pa se nam je zaradi slabše vidljivosti (in pozornosti) med plohami kar dvakrat uspelo ujeti na plastenke in vrvi, s katerimi so označene vrše, parangali in mreže. Enkrat smo na vrvi celo obtičali in sem moral v morje, da smo se rešili vrvi, ki se je zapletla okoli propelerja in nas zadržala na mestu.

Dopoldne se je ob istrski obali celo za nekaj ur zjasnilo, na slovenskem morju pa nas je zadnjih nekaj milj ponovno namakal dež.

Rava – Ist – Balvanida, Lošinj

Miran Tepeš

Navkljub brezvetrni napovedi je morje kodralo nekaj maestrala, da smo z jadri proti severozahodu lahko počasi križarili med otoki ob Dugem otoku in mimo Molata do Ista, kjer sem moje jadralce pregovoril v “planinski” izlet do cerkvice Marije Snežne na hribčku nad vasjo, od koder je let razgled po otokih Severne Dalmacije in po Kvarnerskih otokih.

 

Zvečer je veter popolnoma opešal in motor nas je gnal mimo Škarde, Silbe in Ilovika do Lošinja, kjer smo Skokico preko noči zasidrali v zalivčku Balvanida.

Zelo malo jadrnic je te dni videti na morju in v vseh zalivih in sidriščih je veliko prostora. Na Istu smo bili edini obiskovalci in Skokica edina jadrnica v zalivu, med številnimi bojami pri Iloviku sta bili privezani le dve barki in podobno je v Balvanidi. Res da uživam v samoti narave, a Hrvatom vendarle želim boljšo navtično in turistično sezono.

Lastovo – Palagruža – Rogoznica – Kornati – Rava

Miran Tepeš

Okrepljen jugo je naši jadralski poti zadnja dva dni dodal nekaj oceanskega pridiha.

V četrtek zgodaj zjutraj smo z Lastova odjadrali na odprto morje proti jugozahodu. Lastovo je že izginjalo za obzorjem, ko  je nad njim vzšlo sonce.

 

S pomočjo sekstanta in astronomske navigacije smo poskrbeli, da se sredi Jadrana nismo zgubili :).

Po nekaj urah lepega jadranja je veter pred Palagružo oslabel in pri plovbi okoli tega najbolj odmaknjenega hrvaškega otoka nam je pomagal motor.

 

Kmalu za Palagružo se je veter vrnil in proti severu nas je vse hitreje gnal naraščajoč jugo.

Jadra smo postopoma krajšali in pri 30 do 40 vozlih vetra smo mimo Visa po nekajmetrskih valovih jadrali le še s polovico genove. Še preden smo pospravili glavno jadro, pa smo uspeli strgati pritrdišče zadnjega roglja jadra, ko je večji val zasukal barko in je jadro sunkoma preletelo na drugo stran. Nekaj šivanja me zato čaka v prihodnjih dneh.

Rodeo po valovih smo končali zvečer, ko smo sidro spustili v zavetrnem zalivu pri Rogoznici.

 

Petek je bil deževen, zato smo se na pot naprej proti severozahodu odpravili šele popoldne. Jugo je bil še vedno krepak, a ga je bilo manj kot v četrtek popoldne, zato smo čez Murtersko morje in skozi Kornate lahko metuljčkali z obema jadroma.

Med Kornatskimi otoki se je morje umirilo in lahko smo uživali v lepem panoramskem jadranju med številnimi lepimi otoki.

Skozi preliv Proversa med Dugim otokom in Kornati ter mimo Salija smo zvečer zvečer prijadrali do Rave, kjer smo Skokico zvečer privezali ob vaški pomol v Veli Ravi.

Južna Dalmacija

Miran Tepeš

Zjutraj smo z Jernejem, Emo in Elo s Hvara odjadrali do Igran na celini, kjer sem se od živahnih dozdajšnjih sopotnikov poslovil, na krov Skokice pa so se vkrcali Gorazd, Pavel, Igor in Marko.

Odpluli smo mimo Hvara do Pelješca, kjer smo se srečali z vetrom, ki nam je napolnil jadra in nas je pospremil do Korčule. Slikovito turistično mestece te dni še vedno sameva.

Ko smo nakupili hrano za naslednjih nekaj dni, smo odjadrali do Lastova, kjer smo barko zvečer zasidrali v Skriveni luki.

Po krajšem nočnem počitku bomo jutri navsezgodaj odjadrali proti Palagruži.

Srednja Dalmacija

Miran Tepeš

Včeraj zvečer smo s severozahodnikom prijadrali do prvih otokov Srednje Dalmacije in ugoden veter je vztrajal vse do Šolte, kjer je izginil in zagnati sem moral motor. Z Jernejem sva se ponoči izmenjevala pri dežurstvu za krmilom. Dnevni cilj je bi Stari Grad na Hvaru, a ker se je veter proti jutru vrnil, smo pot še malo podaljšali in odjadrali do Vrboske.

Sonce je zjutraj vzšlo izza Brača, mi pa smo s Skokico mimo Bola zavili na desno proti Jelsi in sidro spustili v zavetrnem zalivu pred Vrbosko.

Dan smo tokrat za spremembo preživeli predvsem na kopnem ob sprehodih, teku in igrah z žogo.

Severna Dalmacija 2

Miran Tepeš

Maestral je danes začel pihati že zjutraj in nas med otoki severne Dalmacije spremljal cel dan. Na krovu barke se nam je na poti z enega na drugi konec Dugega otoka pridružila še Ajda, šefica družine mojih mladih sopotnikov ;).

Vetra v krmo je bilo večinoma dovolj le za počasno jadranje, zato smo dolgčas preganjali z vragolijami na in okoli jambora.

V Saliju na vzhodnem koncu Dugega otoka smo popoldne nameravali izkrcati našo novo sopotnico in kupiti kruh. Prvo nam je uspelo, drugo pa ne, zato smo za večerjo jedli palačinke :).

Proti večeru se je severozahodnik okrepil in čez Murtersko morje smo vendarle lahko hitreje jadrali in bili pri Kaprijah že ob sončnem zahodu. V noč nadaljujemo naprej proti jugovzhodu. Dokler bo pihalo, bomo jadrali, potem pa …?

Severna Dalmacija 1

Miran Tepeš

Dopoldne je v brezvetrju na Lošinju sonce kar krepko pripekalo, potem pa je zapihal maestral in občutno se je ohladilo, ko so oblaki zakrili sonce.

Dvignili smo jadra in odjadrali med otoke severne Dalmacije. Maestral se je krepil in otoki so se vse hitreje premikali mimo nas.

Nameravali smo se ustaviti na jugu Škarde, a je hladen veter dekletoma vzel voljo po plavanju,

zato smo brez postanka mimo Ista in Molata že popoldne prijadrali do severozahodnega konca Dugega otoka, kjer smo popoldne Skokico privezali ob vaški pomol na dnu zaliva pri Solinah. Večerni pogled proti zahodu daje upati, da bo jutri toplejši dan.

Večer smo preživeli v družbi družine mojih sojadralcev, ob ribji večerji in jadralskih filmih.

Istra in Kvarner

Miran Tepeš

Po krajšem nočnem počitku pri Rovinju smo kmalu po sončnem vzhodu že jadrali mimo Brijonov in se zjutraj ustavili na morskem mejnem prehodu v Puli.

Mejne formalnosti so bile tako na policiji kot na kapitaniji opravljene hitreje, kot sem pričakoval. Policaji so bili veseli, da smo svoje podatke že pred prihodom vnesli v njihovo novo spletno aplikacijo, saj imajo zdaj z vnašanjem podatkov veliko manj dela.

Po zajtrku nam je burja polnila jadra le še do Kamenjaka, kjer je oslabela in čez Kvarner nas je poganjal predvsem motor. Pri Srakanah se je spet dvignil veter, da smo si do Malega Lošinja lahko spočili ušesa.

Skokico smo privezali v marini in se sprehodili do sladoledarja ob obali na dnu zaliva.

Čez mejo

Miran Tepeš

Hrvati so vendarle toliko omilili korona-omejitve pri prehodu morske meje, da zdaj spet lahko jadramo po večjem delu Jadrana.

Ela, Ema in Jernej so se mi popoldne pridružili na krovu Skokice in zvečer smo se na carinskem pomolu v Piranu za dvatedna poslovili od Slovenije. Sonce je utonilo v morje še preden smo bili mimo Savudrije, za svetilnikom pa se nas je usmilil vzhodnik, da smo lahko za nekaj časa ugasnili motor.

Edini hrvaški pomorski mejni prehod, ki je v tem času odprt v Istri, je v petdeset milj oddaljeni Puli in do tja pridemo jutri zjutraj.

Jadralske korona-omejitve se rahljajo

Miran Tepeš

Korona-omejitve se tudi na obali in na morju rahljajo in vzdušje se izboljšuje. Danes sem na morju ob slovenski obali prvič letos lahko videl množico jadrnic, toplo vreme pa je na obalo privabilo tudi veliko obiskovalcev, da mize pred restavracijami niso več samevale.

Tudi Hrvati rahljajo omejitve in sproščajo jadranje zato bomo prihodnji teden spet lahko odjadrali malo dlje proti jugu.

Do Grčije žal še ne bo šlo, ker nas (Slovencev) do julija še ne želijo videti.

Včeraj vetra na morju skorajda ni bilo in do Piranskega zaliva nama je pomagal motor, danes pa so nam sapice vendarle omogočile vsaj počasno jadranje. Na krovu Skokice sta se nama pridružila še Uroš Marinka z živahnima otrokoma, ki sta poskrbela, da nam ni bilo dolgčas.

Večer sva včeraj z Zlato zaključila s sprehodom okrog Pirana, danes popoldne pa sva se sprehajala po hribih nad Izolo.

Koprski zaliv

Miran Tepeš

S “tasmansko posadko” smo tokrat napenjali jadra na barki. Bojan, Manca in Tomaž so pred dobrima dvema letoma z menoj jadrali od Sydneya do Hobarta in soglasno smo v nedeljo ugotovili, da je jadranje po Koprskem zalivu veliko bolj udobno :).

Z burjo smo najprej jadrali proti Trstu, a se je veter potem obrnil na severozahodnik in smo obrnili proti Piranu, pred katerim je veter izpuhtel.

Pozneje nas je osrečil zmeren jugozahodnik in odjadrali smo proti Kopru.

Še vedno upam, da bodo Hrvati in Grki kmalu odprli meje in morje, da bomo lahko spet jadrali tudi na malo daljše proge.

 

Slovensko morje

Miran Tepeš

Po nekaj dneh premora smo spet lahko razpeli jadra in rezali valove po slovenskem morju. Čez mejo nam korona omejitve žal še vedno ne pustijo.

V družbi Janeza in Igorja smo v petek z rahlim vetrom jadrali od Izole daleč okoli Pirana do Bernardina, kjer smo zvečer spustili sidro.

V soboto dopoldne smo v jadra spet lovili sapice na poti do tromeje, dokler nas popoldne ni osrečil prijazen južni veter, ki je vsaj malo nagnil Skokico in jo pognal nazaj proti obali.

 

Video: Od tromeje proti Piranu

Tudi ta konec tedna smo se s pomočjo vetra "sprehajali" po slovenskem morju. V soboto nas je na poti od tromeje proti Piranu osrečil južni veter.

Objavil/a Skokica dne Nedelja, 10. maj 2020

 

Sidro smo za čez noč spustili v Strunjanskem zalivu in lep dan zaključili s sprehodom med oljčnimi nasadi in po razglednih poteh na Strunjanskem polotoku.

Danes pa smo jadrali do Tržaškega zaliva in barko nato za naslednjih nekaj dni spet privezali v izolski marini.

Nekako sem se že nagledal vseskozi ene in iste obale. Čas je že, da nam politiki odprejo vratca naše kletke in nas spustijo na prostost.

Zaščitne maske z morskimi motivi

Miran Tepeš

Vse kaže, da bodo zaščitne maske še kar nekaj časa del našega vsakdana in nobene potrebe ni, da bi bile maske enolične.

Pri nas doma zaščitne maske šivamo po naročilu in iz naravnih materialov. Žena jih je v marcu, ko je vladalo hudo pomanjkanje, najprej zašila za prijatelje in prodajalce v nekaj okoliških trgovinah, zdaj pa šiva bombažne zaščitne maske tudi za različne priložnosti in z različnimi vzorci.

Spoštujem naravo, zato mi je všeč, da so maske pralne in namenjene za večkratno uporabo, narejene pa iz več slojev bombaža in imajo podobno sposobnost filtriranja mikro delcev velikosti virusev kot maske za enkratno uporabo, ki jih v teh dneh na TV vidimo pri politikih.

Zlato sem nagovoril, da naj naredi nekaj mask tudi z morskimi motivi.

Več o zaščitnih maskah lahko preberete na tej povezavi: https://www.tepes.info/zascitne-maske/