Včeraj nam je nevihta preprečila, da bi opravili vsa popravila, a novo pripono smo vendarle uspeli namestiti, danes zjutraj pa smo sestavili še navijalni sistem in dvignili genovo. Kaže, da je vse v redu.

Okolica Porto Crista je kraška, zato je ob obali videti kraške jame, v bližini mesta pa je večja podzemna jama, ki jo množično obiskujejo turisti.

Vremenski modeli za naslednje tri dni kažejo zelo različne napovedi za morje med Majorko in Sardinijo in ne vem, kateri bi verjel. Nekatere napovedujejo tudi čez 30 vozlov jugovzhodnika, nekatere manj, ena celo brezvetrje??

Postalo mi je dolgčas in za popestritev smo se odpravili proti Menorci. Dvema urama motoriranja v brezvetrju je sledila nevihta, ki je prinesla 25 vozlov vzhodnika in vse večje valove, ki so nas ustavljeli. Po treh urah poskakovanja čez valove mi je bilo žal, da smo smo se odpravili na sosednji otok, a v vrnitvi na Majorko nisem videl veliko smisla. Cilj je bil Mahon, vendar nam veter in valovi niso dovolili plovbe proti Mahonu, zato sem moral “motojadrati” bolj severno in smo zvečer približno primerno sidrišče našli pri naselju Binisfulla na jugozahodni strani Menorce.

Edina dobra stvar trmarjenja pri nabijanju v valove je, da smo dodobra preskusili novo prednjo pripono, ki je zdržala vse udarce, le jadra so dobila nekaj novih lukenj.

Jutri se bom na podlagi vremenskih napovedi odločil, kako naprej, a čas nas že nekoliko preganja, saj mama in Vili v petek z juga Sardinije odletita proti domu, do Cagliarija pa je skoraj za dva dni plovbe, če veter seveda ne piha nasproti.

Seldnovega serviserja mi je že zjutraj uspelo dobiti na telefon in opoldne se je oglasil na barki, da si je pogledal odtrgano “zajlo” in izmeril njeno dolžino. Serviser je rekel, da sem imel srečo, da jambor ni padel v vodo in da se bo s potrebnimi novimi deli oglasil še pred večerom.

Z Vilijem sva med čakanjem že dopoldne  z jambora snela celoten “Furlex” (navijalni sistem za zvijanje genove, ki je nameščen na sprednji priponi) z jadrom vred, da bi bilo popravilo čim lažje in hitrejše.

Pogled z vrha jambora na zvito genovo na pločniku za barko.

Mordaima serviser prav in je bilo zares nekaj sreče, a na jamboru vendarle imam še kater in baby pripono, ki sta med drugim namenjeni tudi temu, da preprečita padec jambora v primeru strganja prednje pripone. Zagotovo pa imam srečo, da si je serviser tako na hitro vzel čas za popravilo.

Današnji dan je namenjen popravilu, vendar glede na vremensko napoved z jutrišnjimi 30 vozli jugovzhodnika kaže, da bomo v Porto Cristu ostali še kakšen dan, da se vreme in morje med Majorko in Sardinijo nekoliko umiri.

Časa za ogled mesteca bo še dovolj.

Ibizo smo zapustili že pred večerom.

Jugozahodnik je ponoči pihal močneje kot je bilo napovedano in z 20 vozli vetra v polkrmo smo hitro jadrali proti Majorki. Svetilnik na jugu otoka smo že v drugem delu noči pustili za seboj in do jutra v zavetju otoka mirno jadrali ob vzhodni obali Majorke. Hitro smo bili na poti in premišljeval sem, da bi z jadranjem nadaljeval kar proti Menorki, pa so me v nasprotno prepričale nevihte, ki so razsvetljevale nebo nad morjem pred nami. Zavil sem proti Porto Cristu.

Zabave in hitrega jadranja je bilo zjutraj konec še pred Porto Cristom, ko je na vrhu jambora zaropotalo in se je strgala prednja pripona jambora. Genova je spredaj obvisela le na dvižnici.

Jambor je na srečo obstal pokonci, saj ga od spredaj držita tudi kater in baby pripona, dodatno pa sem vrh jambora potem zavaroval še z dvižnicama špinakerja in genove.

Za resmo jadranje bo potrebno glavno sprednjo pripono vsekakor zamenjati.

Danes je nedelja – dan za počitek in sprehode, jutri pa upam, da mi bo tukaj v marini uspelo najti kakšnega mojstra, ki zna popraviti jambor. Na sprednjo pripono je nameščen navijalni mehanizem za zvijanje genove, zato je zamenjava sprednje pripone bolj zapleteno opravilo, kot menjave ostalih pripon na jamboru.

Včeraj popoldne so izgubljeno mamino torbo zares pripeljali v marino in kmalu smo lahko odvezali vrvi in odjadrali iz Torrevieje.

Lep jugovzhodnik nas je pospremil v noč, potem pa je oslabel in proti Balearom nas je poganjal motor.

Veliko ladijskega prometa je ob španski obali, zato je bilo potrebno ponoči kar pozorno gledati, kaj se dogaja v okolici. Pri dežuranju sva se ob krmilu izmenjala z Vilijem.

Zjutraj se je jugovzhodnik vrnil in nam lepo napel jadra, valov pa skorajda ni bilo, da je bilo jadranje proti Ibizi dovolj udobno.

Popoldne smo se za kopalni postanek ustavili v zalivu Santa Eulalia, zvečer pa bomo odjadrali proti Malorci, da čim bolje izkoristimo 15 vozlov ugodnega jugozahodnika.

Poletna skakalna tekmovalna sezona se je ta teden končala in nekaj tednov premora do začetka zimske tekmovalne bom seveda spet izkoristil za jadranje.

Načrtujem, da bi do prve polovice novembra iz Španije prijadrali do Slovenije.

Prvi teden do Balearov in Sardinije bosta z menoj jadrala mama in brat, kar bo tudi zame posebno doživetje.

Sredi tedna nas je premočan veter pregnal iz Klingenthala in smo morali obe skakalni tekmi odpovedati, tukaj pa se po morju sprehajajo le rahle sapice in kaže, da bomo morali na poti proti Ibizi poleg jader precej uporabljati tudi motor.

Na poti do jugovzhoda Španije so mami izgubili prtljago, a so njeno torbo že našli v Madridu in obljubili dostavo v marino do večera. Upam, da se bo to uresničilo, med čakanjem pa smo že nakupili hrano in pijačo. Tudi Skokica bo kmalu pripravljena za jadranje.