cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Sredozemlje

Strmi nasprotni valovi so neusmiljeni in Skokica se v njih neprestano zaletava. Veter je ponoči sicer pihal z juga, a sem moral jadra skrajšati in barko upočasniti na manj kot 5 vozlov, da poskakovanje čez valove ni bilo pretrdo.

Čez dan je veter oslabel in proti Sardiniji nas poganja motor. Valovi se počasi zmanjšujejo, a še vedno ustavljajo berko in smo le počasi na poti.

 

 

Obiskovalci iz živalskega sveta poskrbijo, da potovanje ni preveč enolično.

Ptice si Skokico pogosto izberejo za začasni počitek, nekajkrat so nas obiskali tudi delfini.

 

Zadnjo noč se je morje zgladilo in motor sem lahko prestavil v višje obrate, da bi z večjo hitrostjo barke povečal možnosti, da mama in Vili jutri ujameta popoldanski odhod letala iz Cagliarija proti Benetkam. Malo na tesno bo šlo.

Sredozemlje

Popoldne je prenehalo deževati in sprehodili smo se po Mao-ju. Mami je bilo mestece všeč :).

Proti večeru smo zapustili mirno pristanišče in odmotojadrali proti VJV, proti 200 milj oddaljenemu otoku Isola de S. Antioco na jugozahodu Sardinije. Veter piha z 10 vozli z jugovzhoda in od tam žal nam nasproti prihajao tudi še vedno zajetni valovi, ki nas ustavljajo.

Prihod na jug Sardinije predvidevam v petek zjutraj.

Sredozemlje

Ponoči se je hudo bliskalo povsod naokoli, v drugem delu noči pa je zapihalo z juga in smo Skokico raje preselili v 10 milj oddaljeni zaprti zaliv pri mestu Mao, kjer smo proti jutru spustili sidro. Veter je ponoči oslabel pod 15 vozlov, valovi pa so še vedno pri treh metrih, zato bomo z odhodom proti Sardiniji še malo počakali, da se unesejo tudi valovi.

Ko sem pred dvanajstimi leti prvič prijadral sem, je na navtičnih kartah pri mestu pisalo Mahon, zdaj piše Mao. Na vikipediji piše, da je to razlika med španskim in katalonskim poimenovanjem mesta.

Vremenske napovedi različnih modelov si še vedno niso enotne, večinoma napovedujejo, da se bo močnejši jugovzhodnik in z njim tudi dež selil proti vzhodu, za njim pa bo do petka bolj malo vetra.

Sredozemlje

Včeraj nam je nevihta preprečila, da bi opravili vsa popravila, a novo pripono smo vendarle uspeli namestiti, danes zjutraj pa smo sestavili še navijalni sistem in dvignili genovo. Kaže, da je vse v redu.

Okolica Porto Crista je kraška, zato je ob obali videti kraške jame, v bližini mesta pa je večja podzemna jama, ki jo množično obiskujejo turisti.

Vremenski modeli za naslednje tri dni kažejo zelo različne napovedi za morje med Majorko in Sardinijo in ne vem, kateri bi verjel. Nekatere napovedujejo tudi čez 30 vozlov jugovzhodnika, nekatere manj, ena celo brezvetrje??

Postalo mi je dolgčas in za popestritev smo se odpravili proti Menorci. Dvema urama motoriranja v brezvetrju je sledila nevihta, ki je prinesla 25 vozlov vzhodnika in vse večje valove, ki so nas ustavljeli. Po treh urah poskakovanja čez valove mi je bilo žal, da smo smo se odpravili na sosednji otok, a v vrnitvi na Majorko nisem videl veliko smisla. Cilj je bil Mahon, vendar nam veter in valovi niso dovolili plovbe proti Mahonu, zato sem moral “motojadrati” bolj severno in smo zvečer približno primerno sidrišče našli pri naselju Binisfulla na jugozahodni strani Menorce.

Edina dobra stvar trmarjenja pri nabijanju v valove je, da smo dodobra preskusili novo prednjo pripono, ki je zdržala vse udarce, le jadra so dobila nekaj novih lukenj.

Jutri se bom na podlagi vremenskih napovedi odločil, kako naprej, a čas nas že nekoliko preganja, saj mama in Vili v petek z juga Sardinije odletita proti domu, do Cagliarija pa je skoraj za dva dni plovbe, če veter seveda ne piha nasproti.

Sredozemlje

Seldnovega serviserja mi je že zjutraj uspelo dobiti na telefon in opoldne se je oglasil na barki, da si je pogledal odtrgano “zajlo” in izmeril njeno dolžino. Serviser je rekel, da sem imel srečo, da jambor ni padel v vodo in da se bo s potrebnimi novimi deli oglasil še pred večerom.

 

 

 

Z Vilijem sva med čakanjem že dopoldne  z jambora snela celoten “Furlex” (navijalni sistem za zvijanje genove, ki je nameščen na sprednji priponi) z jadrom vred, da bi bilo popravilo čim lažje in hitrejše.

 

 

 

Pogled z vrha jambora na zvito genovo na pločniku za barko.

 

 

Mordaima serviser prav in je bilo zares nekaj sreče, a na jamboru vendarle imam še kater in baby pripono, ki sta med drugim namenjeni tudi temu, da preprečita padec jambora v primeru strganja prednje pripone. Zagotovo pa imam srečo, da si je serviser tako na hitro vzel čas za popravilo.

 

 

Današnji dan je namenjen popravilu, vendar glede na vremensko napoved z jutrišnjimi 30 vozli jugovzhodnika kaže, da bomo v Porto Cristu ostali še kakšen dan, da se vreme in morje med Majorko in Sardinijo nekoliko umiri.

Časa za ogled mesteca bo še dovolj.

Več objav

Archives