Narava nama je danes “poklonila” dan premora. Vzhodnik do jugovzhodnik piha na odprtem morju s preko 30 vozlov hitrosti in takšne sunke občasno zanese tudi v marino.

Ob pogledu čez valobran sem lahko le vesel, da je barka danes varno privezana v marini.

Morje je razbesneno, valovi so se dvignili, prelivajo se čez valobran in veter raznaša blaten pršec po barkah v marini, da Skokica pstaja vse bolj rjava. V bližini marine se v morje izliva reka, ki s seboj nosi blato, ki ga morje in veter danes vračata na obalo, zato je voda čokoladne barve.

Budilka me je zbudila ponoči. Veter ni pojenjal, temveč je spet žvižgal med priponami jambora, a smer vetra je vendarle bila nekoliko drugačna kot podnevi. Pihal je z vzhoda, to je diagonalno s kopnega, zato sem šel do valobrana pogledati, kako je z valovi.

Morje se mi je zdelo dovolj mirno za odhod, saj je nočni veter valove jugovzhodnika odgnal stran od obale. Zbudil sem Darkota in odjadrala sva iz Sciacce v noč in kmalu tudi v lepo jutro.

Jutranji zrak je bil dovolj čist, da se je v zaledju obale videlo vse do Etne na drugi strani Sicilije.

Zanimiva so mesta ob obali, saj so večinoma zgrajena na vrhu hribov in ne v dolinah, kot je to pri nas doma.

Po nekaj dneh je bilo končno mogoče bolj mirno jadrati ob siciljanski obali, dokler se sredi dneva veter ni obrnil nasproti in z odprtega morja s seboj prinesel vse večje valove. S pomočjo motorja sva se sredi popoldneva prebila do Licate in Skokico privezala v novi marini v zavetju valobranov.

Veter krepko zavija okoli jamborov jadrnic v marini in za jutri je napovedanega še precej več vetra, za petek pa vremenska napoved obeta, da bova lahko odjadrala proti Malti.

Z Darkom sva se sprehodila po ozkih ulicah Licate in do pokopališča ter gradu na vrhu hriba nad mestom. Kaže da je kartanje tukaj zelo priljubljeno, saj so bile mnoge mize v gostilnah in na ulicah zasedene s kvartopirci.

Ko sva se zvečer vračala, sva zaman iskala odprto picerijo, zato sem za tolažbo spekel palačinke.

Darko mi je potem pokazal, kako se nama$e in zvije “Sacher palačinko” :).

Zvečer sva s Favignane v brezvetrju odplula proti Siciliji in ponoči motorirala ob zahodni in jugozahodni obali tega velikega italijanskega otoka. Za seboj sva že pustila pristanišča Masara in Mazara del Vallo in udobno sva bila na poti, dokler se v drugem delu noči nisva srečala z vse močnejšim jugovzhodnikom. Nasprotni veter je začel dvigovati vse bolj strme valove.

Najbližja marina v mestu Sciacca je bila oddaljena še pet milj in proti jutru sva barko že lahko privezala ob pomol v Sciacci.

Vremenske napovedi kažejo, da bo morska pot proti Malti zaradi močnega vzhodnika in jugovzhodnika za nekaj dni zaprta. Kakšen dan bova zato lahko namenila potepu po Siciliji.

Sciacca je mesto z bogato zgodovino, kjer so se vladarji pogosto menjali in vsak je v mestu zapustil nekaj svojega. Že v času antike so imeli grki tukaj terme. Danes je to kar veliko in razgibano mesto, zgrajeno na pobočju nad obalo, žal pa je po južnaško precej zanemarjeno in čistoča tukaj ni vrlina.

Iz pristanišča do centra mesta vodijo stopnice, ki so poskrbele za nekaj najine današnje telovadbe.

Za valobrani je ob pomolih privezana množica ribiških ladij in ribiški promet je v pristanišču kar gost, da se Skokica na privezu pogosto ziba na valovih, ki jih povzročajo ribiške barke.

Jugovzhodnik je bil čez dan kar krepak, zvečer pa je nekoliko oslabel in če bo slabel še čez noč in se zmanjšajo valovi, se zjutraj verjetno odpraviva še nekaj deset milj naprej ob sicilijski obali proti jugovzhodu.

Po nočnem norenju vetra in valov se je veter proti jutru začel umirjati in obračati na severovzhodnik, valovi pa so se podaljšali, da je bilo končno mogoče jadrati neposredno proti zahodu Sicilije.

Zjutraj so iz morja pred nami pokukali otoki iz skupine Egadov in popoldne sva se z Darkom ustavila na sidrišču ob otoku Favigana.

Po napornem jadranju s Sardinije mi je zelo ustrezal sprehod po otoku in vzpon do gradu na hribu nad otokom.

Jutri se bo spet okrepil jugovzhodnik in vzhodnik, zato se bova že danes ponoči premaknila na Sicilijo in ob zahodni obali poiskala kakšno primerno marino.

Blagi vremenski napovedi navkljub se je jadranje proti Siciliji spremenilo v dolgotrajno, naporno, trdo orcanje.

Zjutraj sva dvignila sidro in odjadrala s Sardinije proti vzhodu-jugovzhodu. Sprva je bilo pri 15 vozlih VSV še mogoče jadrati ostro v veter, potem pa se je veter okrepil nad 20 vozlov, dvignil valove in vse bolj naju je odnašalo proti jugu, proti Tuniziji.

Zvečer sem jadrom dodal motor, da sva z njegovo pomočjo lahko držala boljši kot jadranja v veter, a se je ponoči vzhodnik okrepil nad 30 vozlov in napredovanje je naporno in počasno.