Umirjeno jutranje jadranje s sedmimi vozli hitrosti se je dopoldne spremenilo v še bolj umirjeno s petimi, ko pa je vzhodnik oslabel pod 6 vozlov sem zadnjo uro pred Dračem zagnal motor.

V primerjavi z vremenskimi napovedmi in vremenskim dogajanjem v preteklih dneh na Jadranu, je najina pot po južnem Jadranu danes minila zelo sproščujoče.

V pristanišču sta naju na pomolu pričakala sgent Flori in Matej, ki se nama je na krovu barke pridružil za nadaljevanje poti proti Sloveniji.

Danes smo se sprehodili po Draču, ki me zelo spominja na turška mesta.

Jutri gremo na potep po notranjosti Albanije, potem pa pojutrišnjem odjadramo proti Dalmaciji.

V Albaniji imajo noč čarovnikov 🙂

Hladna fronta z nevihtami je popoldne prešla čez Krf, odvezala sva vrvi v marini in odjadrala proti severu. Nekaj krajših ploh naju je se zmočilo, a bliskanje je ostajalo vse dlje za nama. Po štirih letih in pol je Skokica ponoči spet zaplula na domače Jadransko morje. Nebo so okrasile zvezde, jugovzhodnik pa je oslabel, da sva zagnala motor.

Jugo se je zjutraj vrnil in ob albanski obali zdaj prav lepo jadrava proti Draču.

Kisel, siv in deževen dan, ki so ga popolne začinile še nevihte. Barka je zdaj že popolnoma razsoljena, ko ni deževalo sva se s skiroji odpeljala v trgovino v mestu in nabavila hrano za naslednjih nekaj dni, zdaj pa v marini čakava, da se bliskanje in grmenje oddalji ter nalivi omilijo. Zvečer bova izplula proti Draču.

Med čakanjem mi je uspelo zasilno popraviti komande sidrnega vitla, da mi sidra ne bo potrebno spet dvigovati na roke :).

Ponoči se je jugovzhodni veter okrepil in vse večji valovi so okoli otoka prihajali v preliv med otoki pred Gaiosom, da je Skokica ob obali vse bolj poskakovala in sem ponoči za vsak slučaj podvojil privezne vrvi, ki so se ob sunkih vetra krepko nategovale. Noč se mi je vlekla v pričakovanju jutra, da končno uredim papirologijo, da bova lahko pobegnila z vse bolj nemirnega priveza.

Pred petimi leti sem bil zadnjič z barko v Grčiji in glede birokracije se pri urejanju formalnosti ni prav nič spremenilo. Podobno kot v latinskoameriških državah sem potreboval debeli dve uri, da sem preko pisarn obalne straže, občine, banke in še enkrat kapitanije prišel do razmeroma dragega (65 eur za 4 dni) plovnega dovoljenja.

In potem sva končno lahko odjadrala proti Krfu. Od Karibskih otokov naprej sem zadnje mesece jadral predvsem proti vzhodu, od danes naprej pa bo bomo jadrali predvsem na sever in severozahod.

Trideset vozlov jugovzhodnika je penilo valove in gnalo Skokico na sever. Za spodobno hitrost 6 – 8 vozlov je pri vetru v polkrmo danes zadoščala že polovica genove. Ko sva prijadrala v zavetje Krfa, se je morje precej umirilo in jadranje je bilo vse hitrejše. Že sredi popoldneva sva Skokico privezala v marini Gouvia severno od mesta Krf na istoimenskem otoku.

Miren privez in topel tuš sta naju z Darkom čakala na koncu današnje poti. Vremenska napoved za jutri napoveduje prehod deževne fronte, za njo pa bo južni veter na žalost precej oslabel. Verjetno bova tukaj počakala na prehod fronte, saj zna biti tudi nevihtno, potem pa bova odrinila proti Albaniji, kjer sem se preko agenta v pristanišču v Draču dogovoril za privez.

Zjutraj sem na sedežu tukajšnje obalne straže želel urediti grške vstopne formalnosti, pa ni šlo. Zapletlo se je pri plovnem dovoljenju, ki ga je potrebno plačati na banki. Žal so banke konec tedna zaprte in potrebno bo počakati do jutri. Kapitana sem vprašal, ali to lahko uredim na Krfu ali Murtosu, pa mi je rekel, da bi morda lahko, a za plovbo do tja potrebujem plovno dovoljenje, če pa ga nimam in me ustavi obalna straža, je kazen 1000 eur.

Z Darkom bova torej na Paxosu ostala še en dan. In to je tudi čisto v redu. Paxos je lep otok in tudi dogajalo se je danes v mestecu Gaios, kjer je privezana Skokica.

Grki danes praznujejo OHI oziroma dan upora proti okupatorju in domačini so pripravili povorko in proslavo.

Tole sliko kapitanke sem poslal domov, pa so vsi opazili le pope in se šalili ali sem bil na cerkvenem shodu pravoslavcev, čedne kapitanke pa niso opazili.

Dobra kamuflaža :).

Oblačen, vetroven in hladnejši je bil dan, ravno pravšen za sprehod po hribih v osrčju otoka. Za razliko od dalmatinskih otokov domačini tukaj skrbijo, da je otok poraščen z oljkami in ne z borovci, zato je tukaj poleti manj požarov.

Lepe razkošne vile so posejane po hribu med Gaiosom in Lakko in pred hičami so parkirani avtomobili z različnimi evropskimi registrskimi tablicami.

Jata ribic se je danes lotila alg in školjk na trupu Skokice. Upam, da ga bodo temeljiteje očistila, kot sva to pred dnevi poskušala z Darkom.

Vremenska napoved obeta še dva dni precej močnega južnega vetra in hudo razburkano morje na prehodu skozi Otrantska vrata v Jadran, potem pa se bova z Darkom odpravila v Albanijo po še enega sopotnika.