cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Jadranje

V preteklih tednih sem na barki v Izoli predvsem brusil, odstranjeval, razbijal in razstavljal dotrajano opremo ter s Skokice odnašal dele, ki jih bo potrebno popraviti.

Spisek opravil je zelo dolg in nekaj zadev na njem sem že lahko prečrtal, a žal po vsakem delovnem obisku na barki na spisek dodam še nekaj novih opravil. Na srečo je do začetka jadralne sezone še kar nekaj mesecev.

Po mnogih letih odlašanja sem se lotil brušenja mehurjev na trupu, ki so nastali zaradi hidrolize.

Snel sem krmilo, da bom zamenjal ležaje krmila, ki so se z leti obrabili.

Prav tako sem snel sklopljiv propeler, ki kliče po manjšem popravilu ter os propelerja, ker so na njej popustili semeringi.

Nekaj nove opreme je že na barki, nekaj doma v garaži, nova jadra so že naročena, nekaj opreme pa je še v trgovinah :).

Morda bo Skokica letos dobila tudi ogrevanje, za katerega navija Zlata, vendar bo to odvisno tudi od stanja v denarnici spomladi, ko bodo šla dela na barki proti koncu.

Jadranje

Sredozemlje

V preteklih dveh tednih sem kar dosti ur preživel v ladjedelnici Izoli, na barki in pod njo. Jo praskal, božal, lupil in gladil.

Obupaval sem pri praskanju trdovratnih starih slojev protivegetativne barve s trupa Skokice in zelo, zelooo počasi napredoval.

Roke so me že precej bolele, ko so mimo prišli mladci iz Izole in se ponudili, da za ustrezno plačilo to lahko naredijo oni. Malo smo se pogajali in se dogovorili.

Barko so zdaj spodaj že na grobo očistili, sam pa sem se lahko posvetil obnovi tika in fug na palubi.

Fuge iz Sike so zdržale 10 let, potem pa so začele preperevati. Za popravilo fug sem v zadnjih letih uporabljal različne vrste UV odpornega kita, pa na tropskem soncu noben ni zdržal več kot dve leti.

Po petnajst letih sem šel zdaj spet po kit in napotke v predstavništvo Sike, potem na barki odstranil stari kit in očistil fuge ter jih zapolnil z novim kitom.

Upam, da bo to spet držalo vsaj naslednjih 10 let.

 

Nekaj mesecev premora bo zdaj pri opravilih na barki, saj se je končno začela zima in z njo moja skakalna tekmovanja.

Sredozemlje

Skokica je danes v Izoli naredila še svoj zadnji letošnji skok.

Na sliki je lepo videti, da je skočila kar visoko 🙂

Po petih letih potepanja pa svetu je prav, da jo do pomladi vsaj malo prenovim.

Konstrukcijsko je barka še čisto v redu, potrebno pa bo zamenjati obrabljena jadra in poservisirati motor.

Potrebni pa bodo predvsem lepotni popravki, saj je na trupu kar nekaj “bojnih prask” z različnih koncev sveta.

Sredozemlje

V Umagu luškega kapitana ni bilo več v pisarni, ko smo tja pred večerom prijadrali, zato so bile formalnosti pri mejni policiji hitro opravljene in podobno je bilo tudi zvečer v Piranu.

Ko smo jadrali proti severu Istre, so se v okolici zbirali vse težji oblaki, zato smo že pred Piranom sneli in zložili jadra. Toda nebo se nas je usmililo in nam namesto dežnih kapelj kazalo zvezde.

Za savudrijskim rtom se nam je prikazal lep pogled na razsvetljeno obalo Pirana in Portoroža.

S Skokico smo zvečer po mirnem morju prispeli v Izolo, v domač pristan in si za večerjo, kot se za zaključek jadranja spodobi, privoščili palačinke.

Več objav

Archives