cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Sredozemlje

V soboto smo se s prijatelji udeležili druge izmed regat za Pokal Slovenije in se na “Izolanki” med Koprom in Piranom preskusili v veliko odtenkih vremena.

V rahlem spremenljivem vetru smo pogosto menjavali jadra in v spinaker lovili rahle sapice, ki so na žalost spet prevladovale v Koprskem zalivu. Postavljanje in pospravljanje spinakerja nam je šlo tokrat že veliko bolje od rok kot prejšnji teden.

Proti koncu je čez Istro prišla nevihta in nas je mimo Pirana še krepko opralo. Z dežjem je prišel tudi veter, a žal prepozno. Zadnje milje pri povratku proti Izoli smo z jugom kar hitro jadrali in prehiteli nekaj jadrnic, potem pa doživeli podobno usodo kot prejšnjo soboto. Malo pred prihodom v Izolo se je iztekel čas regate in so nam pred nosom podrli cilj. Le šest bark je pravočasno prijadralo do cilja, z Izijem, Tomažem, Lukom in Zlato pa smo se lahko tolažili s tem, da smo prvi med neuvrščenimi :).

 

Sredozemlje

Med 30. majem in 4. junijem bomo jadrali od južnega do severnega Jadrana v okviru tečaja odprtomorskega jadranja.

 

 

Informacije so na voljo na tej povezavi: www.tepes.info/domov/jadranje/jadralni-tecaji/

Odhod je zagotovljen. Za tečaj sta trenutno na voljo še dve prosti mesti (od štirih).

Sredozemlje

Ta konec tedna smo se v Izoli po šestletnem premoru spet udeležili regate.

Po sapicah v soboto nas v nedeljo veter vendarle ni razočaral. Burja je pihala nekje med 15 in 25 vozli, da smo večinoma jadrali s skrajšanimi jadri. Žal je burjo cel dan spremljal tudi dež, da so bila naša jadralska oblačila na resni preizkušnji.

Na regatnem polju med Izolo in Debelim rtičem nam danes med jadrnicami iz Italije, Slovaške, Estonije in Slovenije zagotovo ni bilo dolgčas. Veter je bil danes res ugoden tudi za Skokico in jadrali smo veliko hitreje kot včeraj, a drugi so jadrali še hitreje. Regatiranje v ORC razredu je kar zahtevno, posadke so uigrane in izkušene, barke našpičene, mi pa smo regato zaradi pomanjkanja časa (treninga) lahko vzeli zgolj za spoznavanje in uigravanje.

Med regato smo naredili vrsto napak in neumnosti, ki jih je naša barka na srečo prenesla brez škode. Jadra se pri jadranju v veter med obrati nikakor niso hotela pravočasno zategniti, tangun se je zapletal in meni so delale težave regatne boje, pri katerih smo morali narediti nekaj nepotrebnih obratov. Če smo med orcanjem prehiteli nekaj bark, smo na obratih pri bojah vse skupaj vedno zakvačkali.

Vsekakor bomo potrebovali  velikoveč vaje, da bodo naši obrati hitrejši in bolj natančni. Na oceanu (z izjemo neviht) delam obrate le nekajkrat na teden in je vseeno, če premeščanje in nastavitev jader traja tudi po nekaj minut, na regati pa so obrati vsakih nekaj minut in jadra morajo bili v nekaj sekundah po obratu že napeta na drugi strani, sicer nam vmes druge barke pobegnejo.

Za razliko od sobote, smo danes v cilj prijadrali znotraj predvidenega časa in se uvrstili na rezultatsko listo :). S fanti (Izi, Jelko, Dušan, Tomaž in Luka) smo se dogovorili, da bomo naslednjič boljši!

 

V soboto so se po morju pred Izolo sprehajale le rahle sapice, za katere je bila Skokica pretežka in žal smo ostale barke na regati gledali predvsem le v krmo. Za nameček pa smo na koncu skorajda obstali v brezvetrju in so nam, ko smo bili le še sto metrov pred ciljem, iz regatnega odbora sporočili, da se je čas za regato iztekel :).

Za jutri je na srečo napovedanega nekaj več vetra zato upam, da ne bo tako dolgočasno kot danes in bomo lahko jadrali hitreje od današnjega enega vozla.

Sredozemlje

V prihodnjih mesecih se nameravamo s prijatelji udeleževati regat Slovenskega pokala, zato smo minule dni s pomočjo izvedenca Jadralne zveze Bojana Galeta v Izoli premerili barko, jambor in jadra za pridobitev ORC certifikata.

V torek sem v na kapitaniji v Izoli poskušal podaljšati oceansko registracijo za Skokico, pa se je veliko bolj zapletalo. kot sem pričakoval. Med pregledom opreme pikolovskemu luškemu kapitanu niso bili všeč datumi na nekaterih kosih opreme (baklje, rakete, gasilni aparati, splav), zato sem celo dopoldne letal po trgovinah in vse nabavil na novo, na koncu pa se je kapitan zapičil v VHF DSC radijsko postajo, ki mora biti po novem registrirana na barki za pridobitev oceanske licence. Ker tega nisem imel, mi je izolski luški kapitan registriral barko le za obalno morje, za kar pa večine na novo nabavljene (in od luškega kapitana zahtevane) opreme sploh ne potrebujem ??!!.

Kapitan se slepo sklicuje na nov trapasti zakon oz. pravilnik in ne uporablja zdrave pameti. DSC funkcija na VHF radijski postaji je uporabna le v zelo omejenem obsegu dometa radijske postaje, ki je na jadrnici morda 10 milj in je zato na oceanu praktično neuporabna. V nuji ali nevarnosti se na oceanu uporablja precej dražji EPIRB, ki je upravičeno na spisku obvezne oceanske varnostne opreme in ga imam tudi na Skokici. Zaradi varnosti imam na oceanih na krovu vedno tudi satelitski telefon. Slovenski zakon je najbrž napisal nekdo, ki delovanja sistema ne pozna dovolj dobro, ali pa ga je napisal zato, da se s taksami pobere več denarja, ne glede na to, da sistem nima smisla. Luški kapitani verjetno poznajo razliko v dosegu VHF DSC-ja in EPIRB-a, a namesto da bi na nesmisel v pravilniku opozorili pristojne, raje zafrkavajo jadralce z obvezno registracijo VHF GMDSS postaje. Za nameček mi je drugi luški kapitan zagrozil, da me bo kaznoval s 500 evri, ker na moji VHF postaji nimam registrirane DSC funkcije, za katero je potrebno plačevati letno licenco.

Do tega torka je bila moja barka v zadnjih petih letih vsega skupaj le 20 ur v slovenskem morju, a so jo sršeni že našli. Grožnjo kapitana sem vzel resno in na svoji VHF postaji povrtal in odstranil distress gumb ter zalepil pokrovček za dostop do DSC funkcije, da z oblastmi slučajno ne bi imel težav v prihodnjih mesecih, ko bom z barko večkrat doma. VHF postaja na jadrnicah sicer ni obvezna za plovbo v slovenskem morju, jo je pa zaradi varnosti dobro imeti na krovu.

Zgodba z VHF GMDSS radijsko postajo za oceansko plovbo ima tudi svoj rep. Na spletni strani Uprave RS za pomorstvo do torka 30. aprila VHF GMDSS naprave sploh ni bilo na spisku obvezne opreme za oceane, zato sem se z luškim kapitanom tudi prerekal, a obveljala je njegova. Ko sem se popoldne vrnil na kapitanijo po papirje, mi je kapitan veselo sporočil, da so zdaj tudi že dopolnili spisek na njihovi spletni strani in dodali nesmiselno VHF GMDSS napravo. Pričakoval bi ravno nasprotno, da bodo ta nesmisel umaknili tudi iz svojega pravilnika, saj DSC funkcijo na oceanu nadomešča EPIRB., ki je univerzalen sistem. DSC pogojno in v teoriji deluje le v nekaterih državah, v praksi pa v stiski vsakdo za pomoč zaprosi preko 16. kanala na svoji VHF postaji. DSC sistem je tudi ob obali za praktično uporabo preveč zapleten in ga obvlada le nekaj profesionalcev in morda še nekaj ljudi, ki so na sveže prišli s tečaja. Težko si predstavljam nekoga, ki bi v stiski prebiral navodila, kako v postajo vnesti svoje trenutne koordinate in katere tipke je še potrebno pritisniti, ko je lažje prijeti za mikrofon radijske postaje in vse skupaj na hitro sporočiti v pogovoru. Prav zanima me, koliko jadralcem so v slovenskem morju v zadnjih 10 letih pomagali v stiski na podlagi DSC klica.

Skokica bo do naslednjega odhoda na oceane ostala registrirana kot pač je. Za jadranje po Sredozemlju mi to zadošča, vmes pa bodo morda spet spremenili zakone.

Zagrenjen torek je v veliki meri popravilo sončno in ravno prav vetrovno vreme v sredo in četrtek. Dodobra smo izkoristili lepa praznična dneva in v družbi domačih in prijateljev prejadrali slovensko morje po dolgem in počez. Spotoma smo preskusili nova jadra in kaže, da bodo v redu. Skokica je po temeljiti prenovi preko zime zdaj spet v formi :).

Jadranje

Včeraj se je Skokica končno odpeljala do obale in skočila v morje.

 

Več objav

Archives