Različni vremenski modeli so za danes za srednji Jadran napovedovali zelo različne vremenske razmere, od vzhodnika in burje do maestrala, v resnici pa smo kisel, siv in deževen dan med Hvarom in Murterjem večinoma prejadrali s pomočjo zmernega zahodnika.
Le na zaključku poti pred Murterjem se nam je skozi oblake pokazalo sonce.
Veter se je ponoči vrnil in obrnil na severovzhodnik in nas ponesel do Skrivene luke na Lastovu, kjer smo za preostanek noči spustili sidro.
Po obveznem sprehodu do svetilnika smo se dopoldne odpravili na pot proti Palagruži. Maestral je v teku dneva naraščal, da je jadranje postajalo vse bolj poskočno.
Popoldne smo prijadrali do Palagruže, ob otoku spustili sidro in še drugič danes splezali do svetilnika. Dan je bil lep in vidljivost dobra, da smo lahko z vrha otoka videli tako italijansko kot hrvaško obalo.
Po obisku otoka smo se z barko odpravili proti severu. Tokrat smo jadrali v veter in proti valovom, zato so se le ti izdatno prelivali čez krov Skokice in nas zalivali. Kurz sem sprva zastavil proti Visu, a so nas valovi odnašali bolj proti vzhodu, zato smo ponoči prijadrali do Paklenih otokov.
Popoldne sva z Zlato dvignila sidro in z jugozahodnikom iz Cavtata mimo Dubrovnika odjadrala do Zatona, kjer sem se od Zlate poslovil, na krovu Skokice pa sta se mi pridružila Nada in Jurij.
Odjadrali smo proti severozahodu. Veter je vsako uro spremenil smer od jugozahodnika do severozahodnika in burje, vendar smo po goli sreči ujeli pravi ritem in z le enim obratom do večera prijadrali do severa Mljeta.
Že dolgo nisem tako uživaško jadral. Morje ni bilo preveč vzvalovano, vetra ravno prav za polna jadra in Skokica je veselo jadrala s preko 8 vozli hitrosti.
Jurij je s seboj prinesel drona in naredil nekaj lepih zračnih posnetkov našega jadranja. Danes mu je vedno uspel pristanek na barki, le moji prsti so dobili nekaj prask od propelerja, ko sem ob pristanku po palubi lovil drona.
Ponoči je burja oslabela, zato se bomo ustavili na Lastovu in počakali na nov veter, ki je napovedan za jutri in ki nas bo ponesel do Palagruže.
Po mirni noči smo zjutraj odjadrali s Šipana proti Cavtatu. Jugo je dopoldne med Elafitskimi otoki kar krepko vlekel, potem pa pri Dubrovniku začel popuščati. Žal so valovi ostali kar zajetni in na odprtem morju mimo starega Dubrovnika smo se kar krepko guncali.
Zgodaj popoldne smo pripluli v Cavtat, kjer je bilo v pristanišču privezanih nekaj razkošnih jaht. Na podlagi prejšnjih izkušenj sem pričakoval sem visoko ceno priveza ob obalo mesteca, a vseeno doživel presenečenje. Kar 120 eur na dan je želel sicer prijazni stric iz luške uprave.
Tako dragega priveza še nisem plačal in ga tudi danes ne bom. Sodelavki sta se izkrcali, z Zlato pa sva odplula v sosednji zaliv in Skokico zasidrala v zavetrju Cavtata.
Jutri popoldne startamo s tečajem odprtomorskega jadranja. Pogledal sem vremenske napovedi za prihodnje dni. Kaže da bo dež počasi izzvenel, jugo pa bosta prve dni zamenjala burja in maestral.
Moje sodelavke so danes doživele še eno različico jadranja. Tokrat je šlo za tisto “pravo” mokro jadranje. V kanalu med Mljetom in Pelješcem je danes vladal jugo s 25 do 30 vozli hitrosti, večji valovi pa so presegali 3 metre in se pogosto prelivali čez krov Skokice, ko smo jadrali proti vetru proti jugovzhodu.
Žal se valovi niso prelivali le čez krov barke, temveč tudi v barko, ker smo pred odhodom pozabili na tesno zapreti stropna palubna okna in smo zato morali brisati mokro notranjost barke. Kot vedno je vsaka težava tudi za nekaj dobra – Skokica je pod podnicami zdaj veliko bolj čista, kot je bila prej.
Naše vaje iz športnega jadranja so na srečo mojih sopotnic trajale le dve uri in že smo prijadrali v zavetje Elafitskih otokov pred Dubrovnikom ter se ustavili v Luki na Šipanu.
Na dnu zaliva je ob obali pred hotelom morje na dvajsetih metrih obale dovolj globoko tudi za jadrnice in grdemu vremenu primerno ta prostor še ni bil popolnoma zaseden,
zato smo tam lahko spustili sidro in Skokico s krmo privezali ob obalo zraven še ene jadrnice. Ta košček obale je “javno dobro” in nima koncesionarja, ki bi kasiral za privez, hkrati pa ob jugu nudi popolno zavetrje. Ob maestralu je verjetno ravno obratno in je to prvi prostor v luki, s katerega moraš pobegniti ob močnejšem vetru. V vseh krajih, kjer smo se do sedaj ustavili na poti, smo našli brezplačne in varne priveze. Kaže da tudi hrvaška obala glede inkasantstva ni takšna, kot se o njej govori :). Saj vem da bo že jutri v Cavtatu drugače in verjetno je drugače tudi v turističnih krajih ob poletni gužvi.
Težki oblaki s plohami so se cel dan podili po okolici Šipanske Luke, a so se nas izognili in brez dežnikov smo se lahko sprehajali po mirnem otoku.