Zvezde so se končno pravilno postavile na nebu, da sva z Zlato lahko razvila jadra in se z rahlim maestralom s Skokico odpravila proti jugu.

Seveda niso bile krive zvezde, da zadnjih nekaj tednov nisem jadral. Pozimi in spomladi sem se v prostem času posvečal prenovi barke, potem pa so prišla na vrsto še dela na hiši in okolici.

In zdaj je spet čas za jadranje. Maestrala nama je popoldne pri Novigradu zmanjkalo, zato sva sidro za čez noč spustila v zalivu pri Funtani.
Sup je nova dodatna oprema na Skokici. Do sedaj so se mi suparji zdeli malo hecni, poslej pa se bomo na deski z veslom v roki po zalivih sprehajali tudi mi :).

Iz naših video posnetkov sem sestavil kratek filmček s tečaja jadranja od Dubrovnika mimo Palagruže do Izole.
Noč je bila mirna in vremenska napoved tudi za dopoldan ob istrski obali ni obetala resnega vetra, zato se nam zjutraj ni zelo mudilo z dvigovanjem sidra.

Dopoldne je pri Poreču začelo rahlo pihati z juga in na jambor smo lahko dvignili spinaker, ki nam je omogočil jadranje z okrog štirimi vozli hitrosti.
Jurij je danes spet zagnal svojega drona, saj mu vzletanje in pristajanje na barki na tako mirnem morju ni povzročalo prav nobenih preglavic.
Spet je nastalo nekaj lepih posnetkov Skokice iz zornih kotov, ki jih sicer nisem vajen.



Mirno morje smo kar med jadranjem lahko izkoristili tudi za popravila na vrhu jambora.

Po postanku na pomorskem mejnem prehodu v Umagu smo popoldne prijadrali do Pirana, kjer smo opravili še s slovenskimi mejnimi formalnostmi. Na poti med Umagom in Piranom so nas varovali kar trije hrvaški policijski čolni :).


Naše prvo letošnje malo daljše jadralsko popotovanje ko so tudi temperature na morju končno začele spominjati na poletje, smo popoldne zaključili v marini v Izoli.
Nada in Jurij sta naš nekajdnevni jadralski izlet mimo Palagruže čisto v redu preživela in jadranje v njuni družbi mi je bilo v veselje.


Te dni, ko se v teku dneva izmenjujeta burja in maestral, je za pot proti severu potrebno zgodaj vstajati, da v jadra ujameš čim več ugodnega vetra. Tako kot z Murterja smo tudi s Silbe z burjo odjadrali še pred sončnim vzhodom.

Burja in severovzhodnik sta si v roke segla srediKvarnerja in jadrali smo lahko vse do Banjol v Istri, ko je popoldne veter izpuhtel in zadnjih nekaj ur do Rovinja smo v družbi delfinov pluli po kot zrcalo gladkem morju.




Zjutraj smo z rahlo burjo odjadrali z Murterja. Morje je bilo mirno, zato smo šibkemu vetru navkljub s Skokico dosegali čisto spodobnih šest vozlov hitrosti. Pred Zadrom se je burja poslovila in zamenjal jo je zmeren severozahodnik.
Sredi dneva nas je zmočilo nekaj ploh, ki so veter obrnile na jugozahodnik, s katerim smo popoldne prijadrali do Silbe.


Veter je bil dovolj enakomeren, da je Jurij spet lahko naredil nekaj fotografij iz ptičje perspektive:


