
Italijansko obalo sva danes z Zlato s hriba nad Izolo videla v daljavi preko morja na robu zahodnega obzorja.
V naslednjih dneh bomo tja tudi odjadrali, le še dežno fronto bomo pred tem spustili mimo.

Da na Skokici ne bomo samo “dopustovali”, sem za september za ljubitelje jadranja, čaja in kave 🙂 pripravil štiridnevni jadralski izlet v San Marino:
https://www.tepes.info/domov/jadranje/jadralni-tecaji/

Ko mi na morju postane dovolj dolgčas, se na barki lotim opravil, ki za jadranje niso najbolj nujna in jih že dolgo odlagam. Tokrat je prišla na vrsto okrasna črta na trupu Skokice, ki smo jo zaradi prenove trupa pozimi odstranili.

Po nekaj urah leplenja, švicanja, preklinjanja in popravljanja je postalo preveč vroče, da bi bil zelo natančen. Črto sem pač nalepil tako, kot je večinoma na slovenskem morju – “mirno ali rahlo vzvalovano”.
Odločil sem se, da je zelo od blizu ne bomo gledali :).
Kune smo zapravili in čas je bil za vrnitev domov.
No, čisto domov še ne bomo šli, prej bomo še malo dopustovali ob slovenski obali, kjer odkrivamo plaže, klife in sprehajalne poti po Strunjanskem polotoku.


V teh dneh obiskujemo zalive in zalivčke ob Istrski obali, za katere prej skorajda nisem vedel, saj je bil prvi postanek na poti iz Izole največkrat nekje blizu Pule. Moji domači so še naprej prepričani, da k dopustu na jadrnici ne sodi veliko jadranja in zdaj dopustujemo po istrskih zalivih, vmes pa malo jadramo.
V Mesečevem zalivu, Novigradu, Zeleni Laguni, Fažani, Banjolah, Portiču in Barbarigi smo minule dni sidrali čez dan ali preko noči in se sprehajali po zalivih in zaledju.
Iz Portiča na jugu Istre nas je danes zjutraj pregnala burja, zato sem si Kamenjak, ko smo jadrali mimo, lahko ogledal obsijan z jutranjim soncem.
