Včerajšnji trening z Jelkom in Tomažem se nam je obrestoval in naše jadranje danes na regati je bilo hitrejše kot na spomladanskih regatah.


Veter pred Izolo je bil spremenljiv. Dlje kot spomladi smo bili v stiku z najboljšimi in ko je popoldne zapihala še burja smo bili že čisto konkurenčni in smo lahko jadrali nekje v sredini med regatnimi barkami. Žal je bila burja bolj kratkega daha in do cilja so nas lažje barke spet prehitevale, a ne vse. nekaj jih je ostalo tudi za krmo Skokice.

Cilja nam danes niso odpeljali pred nosom, varno smo jadrali znotraj časovnih omejitev, jadranje proti vetru nam gre bolje kot z vetrom, a tudi pri jadranju s špinakerjem napredujemo.
Z regato za pokal Val Navtike se jutri začenja jesenski del regatne sezone. Na nekaj regatah Pokala Slovenije bomo sodelovali tudi mi s Skokico in prvič letos smo se dan pred regato uspeli zbrati tudi za trening.

Burja nam je v Koprskem zalivu polepšala dan in lahko smo vadili obrate v veter proti Trstu, za nazaj pa sem načrtoval, da bomo jadrali s špinakerjem, vendar je bilo vetra nekoliko preveč za naše znanje in si ga nisem upal dvigniti na jambor, da ga ne bi spet strgali. Potrebovali ga bomo jutri popoldne, ko je med regato napovedanega manj vetra.

Otoki in osamljeni zalivi niso vedno cilj naših jadralskih poti in zato se z barko potepamo tudi tam, kjer so morje, veter, sprehodi po naravi in privezi bistveno cenejši, kot na Hrvaškem.
Spet smo ob slovenski obali. Lepi so sprehodi po Šavrinskih gričih v jutranjem hladu, po razgibanih poteh med vinogradi in nasadi oljk.

Z vrha hribov v zaledju obale se odkriva lep razgled čez griče in zalive.

Vroče poletne dni je mogoče čisto udobno preživeti na vodi in v vodi :). Morje ob slovenski obali ima te dni čisto tropsko temperaturo in to mi zelo ustreza. Jutranji skok z barke v morje je po topli noči resnično razkošje.

Da se ne bomo namakali le po plažah v okolici Izole in Strunjana, smo včeraj z nono, Zlato, Urško in Tomažem odjadrali do Gradeža ob italijanski obali.

Severnika je bilo ravno prav za lahkotno jadranje, vmes pa smo se ob sproščenih jadrih lahko tudi ohlajali v morju.
Poletni nedelji primerno je bilo pred Gradežem veliko prometa na vhodu v laguno.
Glede priveza smo poskusili s srečo in zapluli okoli otoka ter v razmeroma plitvev kanal, ki na karti kaže globino le 2 metra. Plima nam je omogočila, da smo tudi z večjim ugrezom naše barke lehko pluli po sredini kanala. Do prostih mest med ribiškimi ladjami levo ali desno ob robu kanala nismo mogli, ker smo meter pred obalo vedno nasedli v mulju.

Lahko smo le nadaljevali s plovbo naprej po sredini kanala do mandrača v centru mesta, kjer je voda ob obali dovolj vendarle globoka za našo barko in smo med tam privezanimi jadrnicami našli prosto mesto tudi za Skokico.
Za nagrado za vztrajnost smo si poleg sprehoda v vročini lahko privoščili tudi pico in veliko hladne pijače.
Več kot trideset let sem načrtoval obisk Benetk z jadrnico, pa je to znamenito vodno mesto prišlo na vrsto šele danes.

Ponoči so plohe in nevihte izzvenele in morja za seboj niso pustile hudo vzvalovanega, zato smo v drugem delu noči odvezali vrvi in odjadrali proti zahodu. Rahla burje se je do jutra spremenila v zmeren severnik, ki nam je omogočil hitro in udobno jadranje, da smo bili že dopoldne pred severnim vhodom v beneško laguno.


Počitnicam primerno so beneški kanali te dni polni drvečih ladij, ladjic in čolnov, da morje v njih kar vre od navskrižnih valov. Privez sem najprej poiskal v marini Santelena, ki je lepo izhodišče za sprehode po Benetkah, vendar so marino žal zaprli orožniki in smo jo morali zapustiti.
Prijatelj Sandro mi je svetoval, naj poskusimo dobiti privez na otočku San Giorgio nasproti Markovega trga v centru Benetk. Ubogal sem ga in zares smo tam našli prostor za našo barko.

Lokacija je izjemna, v samem centru vodnega dogajanja, le namesto peš, smo se preko kanala v Benetke morali odpraviti z ladjico.
Vroč dan nam je minil v sprehodih po ozkih mestnih ulicah, po trgih, mostičkih in mostovih ter seveda po trgovinicah in butikih.
Vsekakor je bil to lep izlet in tudi gneče po ulicah je bilo manj, kot sem pričakoval, vendar si navkljub tesni povezanosti mesta z morjem težko predstavljam, da bi živel v takšni kamniti džungli.
