Mirno noč smo preživeli med otočki pred Banjolami. Vremenska napoved je bila veliko lepša, kot je bilo dejansko stanje na morju. Sončnega vzhoda žal tudi danes nismo videli, saj so nebo zakrivali sivi oblaki, iz katerih je občasno rosilo.
Zjutraj smo z zmerno burjo odjadrali čez Kvarner proti Lošinju. Že ob istrski obali smo dvakrat skrajšali jadra, za Kamenjakom pa nas je 25 do 30 vozlov burje kar hitro poneslo čez zaliv mimo Unij in že po štirih urah jadranja smo sidro dopoldne lahko spustili v zalivu Tomažina na Lošinju.
Jadranje po vzvalovanem morju je bilo manj naporno, kot sem pričakoval, saj so valovi prihajali z boka in se le redko prelivali čez palubo.
Lošinj nas je pozdravil z nalivi, zato smo na bolj suho vreme raje še nekaj ur počakali v zavetju barke. Po hribu navzdol so čez zaliv občasno prihajali krepki sunki burje, zato smo Skokico za vsak primer z vrvmi privezali še na privetrno obalo, da smo se popoldne bolj brez skrbi podali na planinski pohod na Osorščico.
Lepo označena pot nas je sprva vodila skozi grmičevje in gozd, nato pa po skalnem grebenu, kjer nas je krepko bičala hladna burja.
Kislemu vremenu navkljub se je z vrha vseeno odpiral lep razgled po okoliških otokih in preko morja, ki ga je česala burja.
Pri spustu s hriba nas je prehitela noč, a smo se po ozkih stezicah vsi varno vrnili do zaliva in na barko.
Jutranji pogled skozi okno moje kabine je lep 🙂 in veselim se že popoldanskega obiska Lubenic.
