Toplo jesensko sonce nas je ta konec tedna grelo na Skokici, le vetra je bilo v Piranskem zalivu spet bolj malo, a prelahkega vetra smo se na letošnjih regatah že navadili.
Na Zaključni regati sem na krovu naše barke tokrat jadral v družbi Zlate, Jolande, in Jelka. Ob startu regate je veter izginil in prvo uro smo se bolj sončili kot jadrali, potem pa nas je vendarle osrečil rahel maestral, ki je vsaj malo napihnil naša jadra, da smo se lahko oddaljili od Bernardina in jadrali proti Piranu.
Dva trikotnika smo odjadrali na regatnem polju med Piranom, Savudrijo in Portorožem, se trudili jadrati čim hitreje, a lažje jadrnice smo večinoma lahko gledali le v krmo.
Premalo nas je bilo na krovu in zato smo imeli težave in zamude predvsem pri pospravljanju špinakerja pred Pororožem, kjer smo obračali proti vetru, proti Piranu. Jadranje s spinakerjem pač zahteva več vaje, ko si jo lahko privošči moja posadka.
Soboto smo zaključili z večerjo in razglasitvijo v restavraciji marine v Portorožu. Na šesto mesto v svoji kategoriji (ORC B) smo se tokrat uvrstili na regati, v skupni uvrstitvi v seštevku vseh regat za Pokal Slovenije v letošnji sezoni pa smo se uvrstili na peto mesto, kar je v prvi tretjini sodelujočih in precej boljše, kot sem pričakoval :).
V nedeljo je bilo na morju popolno brezvetrje, mi pa smo topel dan izkoristili za pohod po Strunjanskem polotoku.
Vremenska napoved kaže, da se bo veter zbudil v torek, ko se mi na krovu pridruži nova posadka in bomo lahko z burjo pospešeno odjadrali proti jugu :).
