cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Sredozemlje
3. novembra, 2019

Zjutraj je zapihalo z juga in otoplilo se je, le nebo je bilo nizko in sivo, kar je obetalo kislo vreme.

V zalivu, ki je poleti poln zasidranih bark, je bila tokrat le Skokica. Sprehodili smo se naokoli po Kamenjaku, ki ga prepredajo številne sprehajalne poti in cestice. Ogledali smo si pečine in votline ob obali ter priljubljeni safari bar na griču, Bar je tokrat sameval, le osamljeni kuža je prehlajeno lajal izza ograde.

Dopoldne smo dvignili sidro in s prijetnim jugozahodnikom odjadrali mimo svetilnika Porer proti severozahodu.

Veter je zdržal do Brijonov, kjer se je ulilo, jadra pa so v brezvetrju ohlepno obvisela. Zagnali smo motor in odpluli najprej do Rovinja, kjer smo kupili kruh in si ogledali zaprto bencinsko črpalko.

Obisk črpalke je bil nato uspešnejši v Vrsarju, kjer sem vendarle uspel napolniti tank z nafto.

Popoldne je bilo deževno in brez vetra, sidro pa smo zvečer med nalivom spustili pri Valeti ob izlivu Mirne.

Sredozemlje
2. novembra, 2019

Moji sojadralci so dan začeli s plavanjem v morju (… brrr…) Res da je bil dan lep in sonce je prijetno grelo, a temperature zraka in vode so v novembru daleč od poletnih :).

Dopoldne smo odjadrali proti severu, ko pa je burja oslabela, smo zagnali še motor in kmalu pripluli do Cresa, kjer smo skokico privezali k obali ob robu čudovite prodnate plaže pod Lubenicami.

Po lepo urejeni poti smo se po uri zmerne hoje vzpeli na vrh hriba do slikovite vasice Lubenice, od koder smo imeli lep razgled čez Kvarnerski zaliv.

Po spustu s hriba in večernem kopanju (… brrr…) mojih sojadralcev, smo odpluli do Kamenjaka in sidro spustili v mirnem zalivu Portič na jugu Istre.

Sredozemlje
1. novembra, 2019

Mirno noč smo preživeli med otočki pred Banjolami. Vremenska napoved je bila veliko lepša, kot je bilo dejansko stanje na morju. Sončnega vzhoda žal tudi danes nismo videli, saj so nebo zakrivali sivi oblaki, iz katerih je občasno rosilo.

Zjutraj smo z zmerno burjo odjadrali čez Kvarner proti Lošinju. Že ob istrski obali smo dvakrat skrajšali jadra, za Kamenjakom pa nas je 25 do 30 vozlov burje kar hitro poneslo čez zaliv mimo Unij in že po štirih urah jadranja smo sidro dopoldne lahko spustili v zalivu Tomažina na Lošinju.

Jadranje po vzvalovanem morju je bilo manj naporno, kot sem pričakoval, saj so valovi prihajali z boka in se le redko prelivali čez palubo.

Lošinj nas je pozdravil z nalivi, zato smo na bolj suho vreme raje še nekaj ur počakali v zavetju barke. Po hribu navzdol so čez zaliv občasno prihajali krepki sunki burje, zato smo Skokico za vsak primer z vrvmi privezali še na privetrno obalo, da smo se popoldne bolj brez skrbi podali na planinski pohod na Osorščico.

Lepo označena pot nas je sprva vodila skozi grmičevje in gozd, nato pa po skalnem grebenu, kjer nas je krepko bičala hladna burja.

Kislemu vremenu navkljub se je z vrha vseeno odpiral lep razgled po okoliških otokih in preko morja, ki ga je česala burja.

Pri spustu s hriba nas je prehitela noč, a smo se po ozkih stezicah vsi varno vrnili do zaliva in na barko.

Jutranji pogled skozi okno moje kabine je lep 🙂 in veselim se že popoldanskega obiska Lubenic.

Sredozemlje
30. oktobra, 2019

Siv in hladen dan smo prejadrali s pomočjo burje, a veter je bil ob istrski obali luknjast in včasih smo morali vmes zagnati tudi motor.

Če je naš šotor včeraj v dežju nekoliko puščal, je danes dobro opravil svojo nalogo in nas ščitil pred vlažnim hladom in vetrom

Popoldne smo se ustavili v zalivu Sv. Pavla in se sprehodili po ptičjem rezervatu Palud in okoli jezera, kjer pa ptic tokrat nismo videli ravno veliko.

Popoldne se je burja okrepila in še pred večerom smo prijadrali do Banjol, kjer smo sidro spustili med otoki v zavetju obale.

Sredozemlje
30. oktobra, 2019

V načrtu smo sicer imeli izlet po hribih okoli Izole, pa je popoldne preveč deževalo in za sprehod v dežju ni bilo prave volje.

Tea, Andrej, Lojze in Dejan so se mi na krovu Skokice pridružili ta teden.

Potem ko smo v trgovini nabavili hrano in pijačo za naslednje dni, smo namesto mokrega planinarjenja raje odvezali vrvi in v večer s prebujajočo burjo odjadrali proti jugu. Po obveznih postankih pri mejnih policajih v Piranu in Umagu, smo sidro za čez noč spustili v zalivu južno od Umaga.

Več objav

Archives