Dva dni smo bili zasidrani v zavetju Sušca, samotnega zunanjega dalmatinskega otoka, kamor me moja jadranska potepanja do zdaj še niso zanesla.


Otok je večji, kot sem si predstavljal in tudi lažje prehoden. Na Sušcu je bila nekoč na vrhu hriba vojaška postojanka, zato so po otoku speljane steze, ki pa jih ma hribu zdaj že zarašča grmovje, po nižjem delu otoka pa je do svetilnika nad klifi na zahodnem koncu otoka speljana sprehajalna pot.


Svetilnik je bil zgrajen v avstroogrskih časih pred dvema stoletjema in iz tistih časov izvira tudi fitness studio pri svetilniku.
Z Zlato sva se sprehajala po otoku, Aljoša in Luka pa sta pod vodo oprezala za ribami in tudi tokrat se nista vrnila praznih rok. Glavna trofeja je bila morena, podolgovata kačasta riba z nevarnim strupenim ugrizom. Bila je zelo trdoživa, se kot kača zvijala in vozljala okoli harpune in je zahtevala veliko previdnosti, da jo je Aljoša končno predelal v obliko primerno za v ponev.

Na Sušcu v poletni polovici leta živita dva človeka: svetilničar in pastir, pozimi pa le še svetilničar.

Pastir Dragan se že trideset let iz celinske Hrvaške sem preseli vsako poletje in skrbi za ovce. Povedal mi je, da sta pastirja na otoku ponavadi dva, a si je lani njegov prijatelj na otoku med striženjem ovac poškodoval nogo in rana se mu je potem tako hudo zagnojila, da so mu nogo morali odrezati.

Dragan mi je povedal, da občasno za zaključene družbe organizira piknike in jim na ognju speče tudi kakšnega jagenčka. Pohvalil se je, da so bili v preteklih letih njegovi gosti tudi nekateri mednarodni pomembneži, ki so na pojedino na Sušac pripluli s svojimi jahtami, kot na primer Berni Eckleston, Schumacher in brata Kličko, katerih majice s podpisi ima obešene v svoji skromni hiški na otoku.

Kdor se želi dogovoriti za piknik na Sušcu, ga lahko pokliče na telefon +385 91 2724487 ali pa še bolje pošlje SMS, saj je telefonski signal na otoku bolj slab – obljubil sem mu, da bom njegov kontakt sporočil naprej :).
Pastir Dragan je povedal tudi, da je letošnjo zimo na Sušcu dosti deževalo, zato so vodnjaki okoli hiše še vedno precej polni in ovce na otoku bodo z vodo zagotovo dobro preskrbljene do naslednje zime.

Dopoldne smo odjadrali proti Lastovu in Skokico popoldne na otoku Prežba pri Lastovu privezali pred opuščen vojaški bunker jugo mornarice.
