cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Sredozemlje
25. decembra, 2020

Ponoči je deževalo, proti jutru pa je zapihal severozahodnik, ki je iz zaliva pošiljal valove Skokici v bok in jo pritiskal ob pomol.

Severozahodnik sicer ni bil napovedan, a ker je vreme te dni nestabilno sem v prvi jutranji svetlobi raje izplul, da me ne bi kaj presenetilo.

Dvignil sem jadra in najprej odmetuljčkal do Proverse, ki je ozek poglobljen preliv med otoki in z odprtega morja vodi proti notranjosti. Za Proverso sem obrnil ob Dugem otoku navzgor proti severozahodu. Hkrati je obrnil tudi veter in z dvanajstimi vozli hitrosti zapihal z zahoda. Zategnil sem jadra in jadral ostro v veter. Zelo udobno in mirno je bilo jadranje nekaj naslednjih ur, saj v zavetju otoka ni bilo valov, le plohe so neprestano prihajale z odprtega morja čez otok.

Pred Zverincem se je zahodnik skorajda brez premora zamenjal z nekoliko šibkejšim vzhodnikom. Jadra so se v bistvu kar sama prestavila na drugo stran barke, le malo sem jih popustil in lahko sem nadaljeval z jadranjem proti Molatu.

Popoldne je za nekaj časa prenehalo deževati, da so se jadra malo posušila, potem pa sem že zavil v ozek zaliv Proti Molatu. Barko sem privezal ob pomol v luki in premor med plohami izkoristil še za malo kopenskega premikanja. Mimo Brgulij sem bil še suh, nazaj grede pa se je ulilo in nazaj na barko sem pritekel popolnoma premočen.

Kot v posmeh je, ko sem pritekel na pomol, nehalo deževati, na zahodu se je malo zjasnilo in prikazalo se je zahajajoče sonce. Za ponoči in jutri je napovedana precej močna burja, zato bom jutri precenil, ali naj še en dan ostanem tukaj ali pa  morda odjadram še na kakšen otok v soseščini.

 

 

 

VELIKI TRIJE

“Jadranje me veseli. Jadranje imam v krvi. Jadranje je moj način življenja. O jadranju sanjam, ko nisem na barki. Pred desetimi leti sem prvič objadral svet in uresničil svoje otroške sanje.
Postavil sem si nove cilje, ki so prinesli nove izzive. Rog, levinja in dobro upanje so zadnja leta krožili po mojih mislih. Cilji so z njimi postali drznejši in pot do njih bolj pustolovska. Obiskovali smo odročne otoke na jugu oceanov in jadrali mimo južnih rtov celin, kjer so razmere na morju veliko bolj surove kot v tropih.”
– Miran Tepeš
 
V knjigi Veliki trije je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja. Opisano je tudi jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje po jugozahodnem Pacifiku, jadranje okoli južne Avstralije in Tasmanije ter samostojno jadranje čez Indijski ocean. Dodani so zapisi s poti po naravnih parkih Avstralije in Južne Afrike ter po notranjosti otokov.
Knjiga je jadralski potopis, kjer so na 308 straneh opisane dogodivščine s poti in popestrene s preko 400 fotografijami.
 
Knjigi Proti soncu in Veliki trije sta samostojni knjigi, vendar Veliki trije hkrati predstavljajo nadaljevanje knjige Proti soncu, saj se jadranje v najnovejši knjigi začne v Francoski Polineziji, kjer se je zadnja knjiga končala.

Knjigo VELIKI TRIJE sem izdal v samozaložbi in je izšla v februarju 2018.

Knjige VELIKI TRIJE, PROTI SONCU in Z VETROM lahko kupite v knjigarnah po Sloveniji, lahko pa jih naročite tudi preko E-pošte: knjiga@tepes.info ali preko mobilnega telefona z SMS sporočilom na telefonsko številko 031 705909. V obeh primerih vas prosimo, da navedete svojo telefonsko številko in svoj točen naslov.

Cena knjige je 30 EUR.

V ceni je vključen 5 % DDV.

Knjigo vam lahko pošljemo po pošti, s plačilom ob povzetju (odkupnina). Cena pošiljke (1 knjiga + poštnina) za naslove v Sloveniji je 30 EUR.

Posebna ponudba: V kolikor naročite knjigi VELIKI TRIJE in PROTI SONCU skupaj, je skupna cena 50 EUR.

Zvoki z morja:

 

PROTI SONCU

Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot sem to sprva načrtoval, zato smo na poti obiskali veliko odmaknjenih otokov in jadrali tudi po delih oceanov, kamor ne zaide veliko jadralcev. Večinoma so nas domačini na otokih prijazno sprejeli, ponekod so nas gledali z nezaupanjem, s Funafutija nama s Klemenom nekaj dni niso dovolili odjadrati, z atola Palmerston pa so nas celo pregnali.
Med Slovenijo in Polinezijo smo v letih 2010 in 2011 z nekaj premori prejadrali več kot 16.000 navtičnih milj. Večinoma sem jadral v družbi družine in prijateljev, nekaj tisoč milj pa sem prejadral tudi sam. Velik del poti je potekal v nasprotni smeri od ustaljenih jadralski poti, v veliki meri tudi proti vetru, zato je bila to marsikdaj trda preizkušnja tako za jadrnico kot tudi za nas, ki smo bili na njenem krovu, a Skokica nas je vedno varno pripeljala na cilj.
Knjiga Proti soncu je jadralski potopis. V njej na 320 straneh opisujem jadranje proti vzhodu, proti soncu, na drugi konec sveta, od Slovenije do Polinezije. Številne opisane dogodivščine so popestrene s preko 300 fotografijami.

Knjigo PROTI SONCU sem izdal v samozaložbi in je izšla v marcu 2012.

Cena knjige je 30 EUR.

V ceni je vključen 5 % DDV.

Knjige VELIKI TRIJE, PROTI SONCU in Z VETROM lahko kupite v knjigarnah po Sloveniji, lahko pa ju naročite tudi preko E-pošte: knjiga@tepes.info ali preko mobilnega telefona z SMS sporočilom na telefonsko številko 031 705909. V obeh primerih vas prosimo, da navedete svojo telefonsko številko in svoj točen naslov.

Knjigo vam lahko pošljemo po pošti, s plačilom ob povzetju (odkupnina). Cena pošiljke (1 knjiga + poštnina) za naslove v Sloveniji je 30 EUR.

 

Z VETROM

Knjiga Z VETROM je potopis o jadranju okoli sveta. V njej na 320 straneh opisujem dogajanje na poti in vse skupaj je popestreno s preko 400 fotografijami.

Med pomladjo 2006 in poletjem 2008 sem v družbi prijateljev, včasih pa tudi sam, s svojo 12 metrsko jadrnico objadral svet. Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel.

26541 navtičnih milj sem preplul na poti okoli sveta. 300 dni sem bil v zadnjih dobrih dveh letih zdoma v zvezi z jadranjem okoli sveta. Od tega sem 192 dni jadral oziroma plul, 77 dni preživel na otokih, v zalivih in v različnih pristaniščih, 17 dni preživel na letalih in letališčih in 14 dni sem bil s Skokico na suhem zaradi vzdrževanja in popravil.

V knjigi ne opisujem samo jadranja, temveč na prigovarjanje prijateljev, tudi svoje doživljanje in občutke v samotnih dneh na oceanu. V knjigi sem zato pustil veliko večji del samega sebe, kot sem to sprva nameraval.

Knjigo Z VETROM sem izdal v samozaložbi in je izšla v novembru 2008.

Cena knjige je 20 EUR.

V ceni je vključen 5 % DDV.

Knjige VELIKI TRIJE, PROTI SONCU in Z VETROM lahko kupite v knjigarnah po Sloveniji, lahko pa ju naročite tudi preko E-pošte: knjiga@tepes.info ali preko mobilnega telefona z SMS sporočilom na telefonsko številko 031 705909. V obeh primerih vas prosimo, da navedete svojo telefonsko številko in svoj točen naslov.

Knjigo vam lahko pošljemo po pošti, s plačilom ob povzetju (odkupnina). Cena pošiljke (1 knjiga + poštnina) za naslove v Sloveniji je 20 EUR.

Sredozemlje
24. decembra, 2020

Muca je zvečer spet prišla naokoli. Tokrat je bila že dovolj domača, da je skočila na barko in se odločila, da bo prespala kar na vrveh pod sprayhoodom. Za moje preganjanje se ni kaj dosti zmenila.

Zjutraj sem splezal še na hrib na drugi strani otoka, da bi v fotoaparat ujel sončni vzhod, pa so sonce zakrivali oblaki, a so fotke tudi z oblaki vendarle v redu in še bolj barvite.

Muco sem potem s klobaso zvabil na pomol, da sem lahko odjadral brez slepega potnika.

 

Vremensko bodo naslednji dnevi precej pestri z menjavami smeri vetra in prehodi dežnih front.

Predvsem vetra naj bi bilo nekaj časa v izobilju. Jugo je že danes lepo vlekel, vendar sem odjadral le dobro uro proti severu do Telaščice. Za zvečer in ponoči je napovedan dež in tudi naslednji dnevi ne bodo ravno suhi (vsaj tako kaže vremenska napoved), zato sem se danes odločil za malo več kopenske rekreacije.

Skokico sem v zalivu privezal ob enega od prostih pomolov, potem pa sem se s tekaškimi copati na nogah in fotoaparatom v roki  spoznaval s stezicami in hribi v okolici Telaščice.

 

Pogled z vrha prepadnih sten, ki se na zunanji strani Dugega otoka dvigajo do dvesto metrov nad morje, ti kar pospeši srčni utrip :).

Pogled na kačo tudi :).

Na srečo sem jo dovolj hitro opazil na stezi, da nisem stopil nanjo, za moje fotografske reflekse pa je bila malo prehitra in je njena glava že izginila v grmovju.

 

Zlata mi je sporočila, da so ji bolj všeč fotke, na katerih je več zelenja. Upam da je zelenja na spodnjem pogledu z Mrzlovice dovolj :).

Sredozemlje
23. decembra, 2020

Kaže, da je ponoči deževalo, saj je bila barka zjutraj mokra in luže so bile na pomolu.

Tudi danes je vetra le za vzorec in za mojo načrtovano pot piha iz napačne smeri. Jadrati sem nameraval do otokov Srednje Dalmacije, pa do njih ne bom prijadral, če želim novo leto pričakati z domačimi.

Do zdaj so različni vremenski modeli kazali precej različne napovedi, danes pa so se poenotili. Jutri bo zapihal jugo, potem pa gre čez hladna deževna fronta, ki ji bo sledila burja.

Danes zjutraj sem z Rave odmotoriral le kakšnih petnajst milj proti jugu do Kornatov, kjer sem Skokico privezal ob osamljeni pomol na Levrnaki.

Podobno kot na Žutu pred dobrim mesecem me je tudi tukaj na pomolu pričakala muca, ki je tako milo mijavkala, da si je prislužila nekaj kosov salame.

Mir je tukaj, nikjer nikogar, še za telefonski signal sem moral splezati na vrh hriba :).

Do jutri ostanem tukaj v mirnem zavetju otoka, potem pa si bom moral poiskati varen zaliv za prehod fronte v petek in soboto. Letos smo na tečajih za vajo prejadrali že nekaj nevihtnih front, tokrat bi jo rad pričakal v varni luki.

Sredozemlje
22. decembra, 2020

Takoj se pozna, da so se dnevi začeli daljšati, saj mi je danes uspelo na Ravi pristati še pred večerom :), le trajekt sem moral predtem malo počakati, da se mi je umaknil s pomola.

Dan je bil precej oblačen, zjutraj je na Istu tudi rahlo deževalo. Na otoku sem pri “Gospi od sniga” najprej preveril, ali dogovor o s snegom bogati zimi še velja. Še velja, vsaj toliko kot prej. Dežek in vetrič sta poskrbela, da mi med sprehodom po otoku ni bilo vroče, sicer pa je te dni na morju topleje, kot sem pričakoval za konec decembra. Moj plamenček na štedilniku v barki zaenkrat uspešno zagotavlja čisto spodobno temperaturo v notranjosti.

Po sprehodu sem se vrnil na barko, odvezal vrvi s pomola in mimo Molata odjadral proti Dugemu otoku.

 

Pri Zverincu je veter čisto opešal, zato sem zavil proti vaškemu pristanišču in se ustavil za ogled otoka še s kopenske strani.

 

Na Zverincu me ni bilo vsaj že dvajset let in v spominu mi je ostal kot čisto majhen otok nekje ob Dugem otoku. Med sprehodom sem potem videl, da otok niti ni tako majhen in je po grebenu in vmesni dolini na njem kar nekaj nasadov oljk, med katerimi se vijejo peščene poti.

Odplul sem naprej in premišljeval, da bi današnjo pot zaključil na katerem od otokov pred Šibenikom, a vetra ni bilo in se mi ni zdelo primerno, da bi z jadrnico motoriral na dolge proge. Odločil sem se za postanek na Ravi.

Pred večerom so se oblaki razredčili in za nekaj sekund me je pozdravilo sonce, preden je zašlo za Dugi otok.

Sredozemlje
21. decembra, 2020

Noč na Unijah je bila mirna in takšna je napoved tudi za naslednja dva dneva, a je dopoldne vendarle zapihalo kakšnih deset vozlov severozahodnika, da sem ob Lošinju lahko odjadral proti otokom Severne Dalmacije. Dan je bil megličast in oblačen, vmes pa se je spet za nekaj časa pokazalo tudi sonce.

Danes sem si postanek za trimčkanje privoščil na Iloviku. Barko sem privezal ob vaški pomol in se odpravil čez hrib. Vidljivost danes ni bila najboljša in razgled s hriba nad vasjo je segal le do najbližjih otokov.

Pogled z Ilovika proti Svetem Petru in Lošinju.

Dnevi so prekratki in skoraj praviloma v tem času pristajam v temi. Za nočni postanek sem si danes izbral Ist.

Več objav

Archives