13.6. Sem v pasatih, a so zaenkrat skromni. Ponoči je drdral motor in ko se je zjutraj pojavilo malo več vetra, sem ga ustavil. Sprijazniti se bom moral z opletajočimi jadri in počasnim jadranjem, sicer bom ze do Cocosov brez nafte. Darko napoveduje močnejsi veter.
Poročila s poti
12.6. Ponoč je veter toliko popustil, da pametno jadranje ni bilo možno. Na Indijskem oceanu so te dni vseskozi 4-6m valovi ki z boka guncajo barko in mora biti vsaj 12 vozlov vetra, da so jadra napeta, sicer glasno opletajo in se trgajo. Nekaj časa sem trudil z iskanjem najugodnejsega kota jadranja, potem pa pospravil jadra, zagnal motor in šel spat. Veter se je vrnil šele dopoldne, ko sva s Skokico spet zadihala. Kaze, da se zgodba danes zvečer ponavlja.
11.6. Sredi noči sem prijadral do dezne fronte, kjer mi je vsaka ploha po svoje namesala veter in valove. Nekaj ur sem se v dežju trudil z nastavljanjem jader, pa zjutraj obupal in zagnal motor. Dopoldne sem se rešil dežja in južni veter je zdaj glavni pri pogonu barke, ki bo po Darkovih napovedih v maslednjih dneh jadrala po desnem boku. Vetra je malo manj, zato so na jamboru razvita polna jadra.
10.6. Včeraj zvečer sem srečal še nekaj ladij, potem pa je morje samo moje, daleč naokoli. Noč je bila oblačna, siva, dopoldne se je spet zjasnilo. Severovzhodnik je vztrajen in krepak, da so jadra vseskozi skrajšana, barka na boku, morje je dosti vzvalovano. Jadranje je kar naporno, a hitro (188nm/dan).
9.6. Končno sem pobegnil iz krempljev levinje. Leuwin je bilo ime holandske raziskovalne ladje, po kateri je dobil ime rt na JZ Avstralije in morski tok, ki teče tja. Zdaj milje hitreje ostajajo za krmo Skokice. Ponoči je bilo veliko ladij na obzorju in si nisem upal zaspati, veter pa je ravno prav popustil za polna jadra in uživaško jadranje po mesečini. Čez dan je morje z močnejšim vetrom spet postalo bolj živahno.
