13.6.Šele popoldne je bolj resno zapihalo, 20 vozlov z juga, da Skokica spet lepo jadra. Dopoldne sem klical policiste na Cocos in vprašal, kako je s prihodom v soboto, pa so mi rekli, da če ne pridem do petka dopoldne, bom moral na barki brez izkrcanja počakati do ponedeljka. Ha, teoretične moznosti imam, vendar bo moralo vseskozi pihati 20 vozlov in povprečna hitrost jadranja mora biti nad 7 vozlov, kot je danes zvečer. Jutri se odločim, kam grem.
Poročila s poti
13.6. Sem v pasatih, a so zaenkrat skromni. Ponoči je drdral motor in ko se je zjutraj pojavilo malo več vetra, sem ga ustavil. Sprijazniti se bom moral z opletajočimi jadri in počasnim jadranjem, sicer bom ze do Cocosov brez nafte. Darko napoveduje močnejsi veter.
12.6. Ponoč je veter toliko popustil, da pametno jadranje ni bilo možno. Na Indijskem oceanu so te dni vseskozi 4-6m valovi ki z boka guncajo barko in mora biti vsaj 12 vozlov vetra, da so jadra napeta, sicer glasno opletajo in se trgajo. Nekaj časa sem trudil z iskanjem najugodnejsega kota jadranja, potem pa pospravil jadra, zagnal motor in šel spat. Veter se je vrnil šele dopoldne, ko sva s Skokico spet zadihala. Kaze, da se zgodba danes zvečer ponavlja.
11.6. Sredi noči sem prijadral do dezne fronte, kjer mi je vsaka ploha po svoje namesala veter in valove. Nekaj ur sem se v dežju trudil z nastavljanjem jader, pa zjutraj obupal in zagnal motor. Dopoldne sem se rešil dežja in južni veter je zdaj glavni pri pogonu barke, ki bo po Darkovih napovedih v maslednjih dneh jadrala po desnem boku. Vetra je malo manj, zato so na jamboru razvita polna jadra.
10.6. Včeraj zvečer sem srečal še nekaj ladij, potem pa je morje samo moje, daleč naokoli. Noč je bila oblačna, siva, dopoldne se je spet zjasnilo. Severovzhodnik je vztrajen in krepak, da so jadra vseskozi skrajšana, barka na boku, morje je dosti vzvalovano. Jadranje je kar naporno, a hitro (188nm/dan).