Zaščitne maske z morskimi motivi

Vse kaže, da bodo zaščitne maske še kar nekaj časa del našega vsakdana in nobene potrebe ni, da bi bile maske enolične.

Pri nas doma zaščitne maske šivamo po naročilu in iz naravnih materialov. Žena jih je v marcu, ko je vladalo hudo pomanjkanje, najprej zašila za prijatelje in prodajalce v nekaj okoliških trgovinah, zdaj pa šiva bombažne zaščitne maske tudi za različne priložnosti in z različnimi vzorci.

Spoštujem naravo, zato mi je všeč, da so maske pralne in namenjene za večkratno uporabo, narejene pa iz več slojev bombaža in imajo podobno sposobnost filtriranja mikro delcev velikosti virusev kot maske za enkratno uporabo, ki jih v teh dneh na TV vidimo pri politikih.

Zlato sem nagovoril, da naj naredi nekaj mask tudi z morskimi motivi.

Več o zaščitnih maskah lahko preberete na tej povezavi: https://www.tepes.info/zascitne-maske/

Zakaj jadram?

Nekateri se sprašujete, zakaj v teh časih jadram, medtem ko večina drugih jadralcev ne.

Odgovoril bom le zase.

Jadranje je moj način popotovanja in moj način življenja. Z jadranjem skrbim za svoje mentalno zdravje v teh morastih dneh omejitev, a hkrati je jadranje zame tudi posel in na jadrnici je moje delovno mesto. Pišem jadralske potopise, prodajam jadralske knjige, prirejam jadralske počitnice in tečaje jadranja. Od vseh teh dejavnosti državi plačujem davke.

Da bi vse to lahko počel še naprej, moram vaditi. Vadba je pri meni jadranje. »Vaja dela mojstra in mojster dela vajo«, pravi pregovor. Jadranje in nabiranje izkušenj je predpogoj za varno plovbo v različnih razmerah. Tečajniki, ko jih bo država končno spustila na morje, bodo od mene pričakovali, da jadranje obvladam.

Na upravi za pomorstvo imajo v teh dneh nekaj pomislekov glede varnosti jadralcev. Mislim da na slovenskem morju ni veliko jadralskih nesreč, ki bi zahtevale njihovo posredovanje, zase pa lahko trdim, da sem dovolj šolan, da znam brati vremenske karte, v preteklih desetletjih pa sem si na svetovnih morjih nabral tudi dovolj izkušenj, da se bom znašel in varno jadral tudi na domačem morju.

In še enkrat ponavljam, jadranje je najboljša oblika samoosamitve, če pa me moje delo tudi veseli, to verjetno tudi v teh časih še ni prepovedano.

Na morju so bile danes le sapice, zato je motor na Skokici “polnil akumulatorje” na poti do Izole.

Jadranje je boljše od korone – 4

Za prvim aprilom pride drugi. Jadranje na daljše proge bomo odložili še za nekaj dni. Obalni župani in tudi vlade mnogih držav po svetu si želijo, da bi mi poslej jadrali takole: TV jadranje

Kakorkoli že, poleg vzdrževalnih del na barki se doma te dni (namesto šivanja skakalnih kombinezonov) ukvarjamo s šivanjem bombažnih mask – takšnih ki so ekološke, za večkratno uporabo, pralne, uporabne za v trgovino :), …

Strokovnjaki in politiki se morajo le še dogovoriti, ali so maske varne ali nevarne. Vzhodnjaki prisegajo, da so maske zakon. Zahodnjaki pravijo, da v vsakdanjem življenju niso potrebne. Mi smo pa itak vedno nekje vmes :).

Jadranje je boljše od korone – 3

Burja me je danes kar dobro preganjala čez srednji Jadran in okoli poldneva sem bil mimo Dugega otoka, pred večerom pa sem zares jadral že mimo Jabuke – stožčastega otočka ali čeri precej daleč od obale.

Otoke srednje Dalmacije sem pred seboj na obzorju videl že popoldne, ko sem bil mimo Jabuke pa so izginili v temi in pot mi je potem kazal le še svetilnik na Visu. Popoldne sem se sicer že poigraval z mislijo, da bi jadral naprej do Korčule, a je zvečer spet postalo hladno, po dveh dneh živahnega jadranja pa sem tudi že krepko utrujen in postelja se mi kaže pred očmi. Včeraj nisem nič spal, danes pa sem samo nekajkrat zakinkal, ko sem bil na odprtem, daleč od otokov in ladij. Čimprej si moram najti kakšno mirno sidrišče pri Visu.

Jadranje je boljše od korone – 2

Že pred nekaj dnevi sem pri oblasteh prijavil začasno prebivališče na Skokici v Izoli, a ker so se obalni župani odločili, da bodo s pomočjo medijev na grmadi zažgali vse štiri čarovnice in tri čarovnike iz notranjosti Slovenije, ki so si minuli teden drznili priti na obalo, se mi bivanje tam ni več zdelo varno.

Včeraj sem dim z obalnih grmad zapustil za seboj in odjadral iz Izole. Z lepo burjo je Skokica kar glisirala mimo Savudrije proti jugu. Zaradi hladnega vetra je bilo kar hladno na krovu, zato sem si čez kokpit postavil moj zimski šotor.

Popoldne se je čisto zjasnilo in za istrsko obalo se v daljavi pokazali zasneženi Julijci s Triglavom.

Sprva sem nameraval proti Afriki jadrati kar po sredi Jadrana, pa me je zvečer v hladnem vetru že pošteno zeblo in sem zavil proti Puli in srečo poskusil na tamkajšnjem mejnem prehodu. Pričakoval sem, da me bodo napodili, pa so mi hrvaški policaji prijazno ponudili čaj. Povedali so mi, da sem v zadnjem tednu prvi, ki jih je z barko obiskal na carinskem pomolu, da bi moral podpisati obrazec o samoosamitvi, če bi želel ostati na Hrvaškem, ker pa sem v tranzitu,

lahko nadaljujem z jadranjem med hrvaškimi otoki, le obiske v naseljih mi odsvetujejo, ker je marsikje panika zaradi koronavirusa.

Burja je napovedana le še do jutri, zato jo bom poskusil čim bolje izkoristiti. Zjutraj sem iz zavetja Istre že prijadral na Kvarner, a je jadranje, odprtemu morju navkljub, še vedno čisto udobno. Veter in valovi imajo bolj severno smer in Skokica po valovih navzdol brzi s preko 10 vozli hitrosti. Če bo šlo tako naprej, bom mimo Jabuke še pred večerom.

Priprava na jadralsko pomlad? … poletje? …

Vse kaže, da bomo morali naše jadralske načrte močneje spremeniti, kot sem računal še teden ali dva nazaj. Jadralne tečaje in jadranje v Grčijo in na Črno morje bomo izvedli, ko bodo razmere v Evropi spet bolj normalne in meje odprte. Kdaj bo to, ne vem. Nekako se mi ne izide računica, ko strokovnjaki pravijo, da bo epidemija opešala, ko bo prekuženih vsaj 60 % prebivalstva (mi pa niti na enem promilu nismo), oblast pa predvideva, da če bomo pridni, bo vse skupaj mimo v nekaj tednih??, sicer nas bodo dali vse skupaj v hišni zapor in gospodarstvo bo dokončno crknilo.

Morda je vendarle boljše biti teden ali dva bolan, kot pa 6 mesecev brez dela? Seveda je potrebno bolje zaščititi starejše in bolnike, ostalim pa naj pustijo “dihati”.

Da mi ni potrebno vseskozi poslušati groženj vladnih predstavnikov in njihovih črnih napovedi glede koronavirusa, se raje zaposlim z deli na barki.

Vsaj vreme je v Izoli lepo in mi izboljšuje razpoloženje. Te dni je na Skokici na vrsti predelava WC-ja, ki bo poslej električen. Namestil pa sem tudi fekalni tank, ki nam bo omogočil nekaj “avtonomije”, ko bomo v pristaniščih. Predelati je potrebno vodovodne in kanalizacijske cevi in nekaj pohištva, da bo vse delovalo, kot je treba.

Na srečo imam na barki še vedno precej bogato (oceansko) zalogo različnih vijakov, matic, objemk, orodja in različnih rezervnih delov, da mi zaprte trgovine ne delajo preveč sivih las.

Tečaj odprtomorskega jadranja v aprilu in prvomajske jadralske počitnice

Za tečaj odprtomorskega jadranja od 20. do 26. aprila med Istro in Črno goro je prosto le še eno mesto.

Prav tako je prosto le še eno mesto za prvomajske jadralske počitnice od 26. aprila do 3. maja od Črne gore in med Jonskimi otoki do Peleponeza. Možen je tudi dogovor o udeležbi na jadranju pri nadaljevanju poti proti Črnemu morju v maju in juniju.

Zbiljsko jezero – Regata ob dnevu samostojnosti

Po nekaj tednih zime in skakalnih tekmovanj sem premor do naslednjih tekem danes izkoristil za udeležbo na regati ob dnevu samostojnosti, ki jo je na Zbiljskem jezeru organiziral JK Kermar.

Jadrali smo na jadrnicah mini 12, ki so pomanjšana kopija večjih regatnih jadrnic. Prvič sem se srečal s takšnimi barkami.

 

Iz fotografij je lepo videti, da vetra ni bilo v izobilju, a barke so se vendarle premikale po mirni gladini Save in v lepem sončnem popoldnevu smo odjadrali pet plovov. Ko sem se prvič s pomola vkrcal v ozek trup jadrnice, je bil občutek negotov, potem pa sem se spoprijateljil z barkami,  vse bolje nastavljal jadra šibkemu vetru in napredoval iz plova v plov.

Jadranje je v bistvu enako kot na velikih jadrnicah, le da vrvi tukaj namesto z vitlom zateguješ le z dvema prstoma :).

Današnje jadranje v bližini doma je bilo namenjeno predvsem zabavi in potešitvi radovednosti, a dan na jezeru se mi je lepo izšel tudi po tekmovalni plati, saj sem se v seštevku vseh plovov na regati uvrstil na drugo mesto, za zmagovalcem Stašom Mlakarjem in pred tretjeuvrščenim Marjanom Tomkiewiczom. Z izjemo prepričljivega zmagovalca smo bili ostali jadralci na regatnem polju precej izenačeni, le po starosti se mi zdi, da sem bil danes med mlajšimi udeleženci regate :).

Odprtomorski tečaji 2020

Za pomlad 2020 pripravljam nekaj odprtomorskih jadralnih tečajev in sicer:

  • od 20. do 26. aprila 2020 od Izole ob istrski obali med dalmatinskimi otoki do Boke Kotorske in Bara v Črni Gori.
  • od 26. aprila do 1. maja od Črne Gore med jonskimi otoki do Peleponeza v Grčiji.
  • od 1. do 6. maja od Peleponeza in med egejskimi otoki do Aten.

Odprtomorski tečaj jadranja je mogoče razumeti tudi kot nekoliko bolj intenzivne jadralske počitnice s postanki na zanimivih hrvaških in grških otokih.

Posamezne tečaje oz. dele poti bo mogoče tudi medsebojno kombinirati.

Podrobnejši plan jadranja bom pripravil v teku zime. Bar in Peleponez imata dobre povezave z letališčema v Podgorici oz. Atenah, od koder je mogoče po ugodnih cenah leteti v Ljubljano.

 

 

 

Premor

Malo skakalnega premora med jadralskimi prispevki. Filmska ekipa Olimpijskega kanala je naredila lepo zgodbo o skakalnem delu naše skakalsko jadralske družine:

https://www.olympicchannel.com/original-series/detail/footsteps-family-stories-from-the-balkans/footsteps-family-stories-from-the-balkans-season-season-1/episodes/meet-slovenia-s-first-family-of-ski-jumping/?sf219201582=1

Od petka naprej bodo spet na vrsti predvsem jadralski prispevki 🙂

Še vedno na kopnem

Skokica je še vedno na kopnem, a dela napredujejo. Potem, ko smo z Robijem in Jonom pobrusili vse grbine na trupu barke, ki so ostale po laminiranju, sem ugotovil, da je površina preveč valovita.

Dogovoril sem se za dodatno kitanje in z Denisom in Dušanom smo podvodni del trupa prekitali in zgladili. Temu je sledilo ponovno brušenje s pomočjo moje družine. Epoksi je veliko trši od poliestra in temu primerno je tudi brušenje bolj naporno in zamudno.

Zdaj je trup barke dovolj gladek, da smo lahko začeli z barvanjem in tega bo veliko.

Končno nisem več odvisen od drugih izvajalcev, temveč le še od naših pridnih rok – predvsem moje družine. Nanesti je potrebno šest slojev zaščitnih epoksidnih barv in nato še nekaj slojev protivegetativnega premaza.

V dneh, ko ni dežja, Skokica po dvakrat na dan zamenja barvo in če aprilsko vreme ne bo preveč nagajalo, se bo Skokica prihodnji teden že lahko preselila v morje.

Izola

 

Zadnje tedne sem se na Skokici ukvarjal predvsem z drobnimi popravili, za katera med jadranjem ponavadi ne najdem časa.

Okna bodo poslej bolje tesnila, zamenjal sem nekaj dotrajanih luči v notranjosti in na jamboru.

Zlata je začela čistiti po notranjosti barke in tudi z njeno pomočjo se iz različnih omar in prostorov v podpalubju v smetnjake selijo kosi “na pol” delujoče opreme, ki sem jo v preteklih letih na oceanih zamenjal in jo potem s seboj za rezervo vozil po svetu, ker bi se jo morda še dalo popraviti.

Najpomembnejši opravek pri prenovi in popravilu trupa barke se je končno zgodil ta teden. Dušan V. je s svojo ekipo prišel v Izolo in Skokico oblekel v nov plašč iz epoksija, ki bo poskrbel, da bo barka ostala suha in bo še dolgo kljubovala valovom.

Zdaj imam spet več upanja, da bo Skokica še pred začetkom maja skočila nazaj v vodo, a sodelovati bo moralo vreme in več pridnih rok.

V prihodnjih dneh nas čaka veliko brušenja in še več barvanja.

Jadranje čez Južni Atlantik – potopisno predavanje

S popotniško agencijo Lama sem se dogovoril za potopisno predavanje o lanskem jadranju čez Južni Atlantik od Južne Afrike do Francoske Gvajane.

V sredo 17.04.2019 ob 18.00. uri bom imel v knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi 2 v Ljubljani (3. nadstropje) jadralsko potopisno predavanje.

Ob fotografijah in video filmih bom predstavil naše jadralsko in kopensko potepanje po Južni Afriki, Namibiji, Sveti Heleni, Braziliji, Amazoniji in Francoski Gvajani ter moje jadranje preko Južnega Atlantika.
Vstop je prost, med predavanjem pa bo mogoče kupiti tudi moje jadralske knjige.

 

Pomlad prihaja

V večerih med skakalnimi tekmami mi misli vse pogosteje uhajajo k toplejšemu delu leta. Čas namenjam tudi načrtovanju spomladanskih aktivnosti, ki bodo pri meni med drugim seveda povezane tudi z jadranjem. Pripravil sem program odprtomorskega jadralnega tečaja, ki ga bom izvedel konec maja in začetek junija:

Jadralni tečaji

Zimski dnevi tudi na severu Evrope in na azijskih obronkih Urala postajajo vse prijaznejši, a snega je povsod, kamor nas v marcu vodijo skakalne poti, še v izobilju.

 

Še vedno so zasnežene obale v Oselskem in Trondheimskem fjordu.

 

Jjezero v Nižnem Tagilu, kamor smo pred dnevi pripotovali z Norveške, pa bo verjetno potrebovalo še nekaj tednov, da se bo rešilo ledenega oklepa.

 

Le reka Kama v Permu vendarle že kaže bolj pomladansko podobo.

Pred tedni sva z Vilijem s podvodnega dela Skokice odstranila obloge vse do golega laminata, ki se bo zdaj sušil do aprila, ko bom imel spet čas za nadaljevanje prenove barke.