Po Istri

Miran Tepeš

V teh dneh obiskujemo zalive in zalivčke ob Istrski obali, za katere prej skorajda nisem vedel, saj je bil prvi postanek na poti iz Izole največkrat nekje blizu Pule. Moji domači so še naprej prepričani, da k dopustu na jadrnici ne sodi veliko jadranja in zdaj dopustujemo po istrskih zalivih, vmes pa malo jadramo.

V Mesečevem zalivu, Novigradu, Zeleni Laguni, Fažani, Banjolah, Portiču in Barbarigi smo minule dni sidrali čez dan ali preko noči in se sprehajali po zalivih in zaledju.

Iz Portiča na jugu Istre nas je danes zjutraj pregnala burja, zato sem si Kamenjak, ko smo jadrali mimo, lahko ogledal obsijan z jutranjim soncem.

Postanek doma

Miran Tepeš

Z rahlo burjo sva z Zlato v ponedeljek ob istrski obali prejadrala še zadnji del poti do domačega morja.

Morje je bilo mirno in jadranje sproščujoče.

Nekaj dni delovnega premora si bova z Zlato privoščila doma, potem pa bomo konec tedna v Izoli spet odvezali vrvi in na Skokici razvili jadra.

Lep je občutek, ko prijadraš v pristan, se usedeš v avto in si čez eno uro že doma. Letos bomo jadrali predvsem samo po Jadranu, saj so mi lepi jadranski otoki spet zanimivi.

 

V preteklih letih sem na forumih bral poročila o dragem jadranju ob hrvaški obali in pretiranem pobiranju pristojbin za sidranje ali privez.

Hrvaško plovno dovoljenje in še posebej bivalna taksa sta zares draga, zato sem se odločil, da se bomo med jadralskimi počitnicami izogibali ostalim stroškom v zvezi z jadranjem in po prvem delu počitnic lahko ugotovim, da nam je to popolnoma uspelo. Jadranje mi pomeni odmik od vrveža, zato privezov na obalo turističnih krajev prav nič ne pogrešam, poleg plačljivih sidrišč z bojami pa je ob otokih in celini veliko lepih, varnih in osamljenih zalivov, kjer lahko sidraš brez dodatnega plačila in v njih ni gneče. Nekaj daljši sprehod čez otok od barke do sladoleda pa je itak lahko samo koristen za dušo in telo :).

 

Zahodna Istra

Miran Tepeš

Z lepim jugozahodnikom smo včeraj odjadrali z Lošinja proti Istri in sidro že po nekaj urah spustili v zalivu pri Banjolah.

Popoldne smo šli na sprehod po Puli.

Glavno mesto Istre smo v malo bolj odmaknjeni preteklosti pogosto obiskovali, saj smo z našo barko kar osemnajst let gostovali v marinah v okolici. Mislil sem, da Pulo dobro poznam,

a smo med sprehodom in iskanjem picerije odkrili nekaj novih zgodovinskih stavb, za katere do zdaj nisem vedel, da obstajajo.

Na novo smo “odkrili” trdnjavo na griču nad mestno marino in pod njo še staro rimsko gledališče.

Danes dopoldne so se Nuši in Juriju končale jadralske počitnice, z Zlato pa sva z zmernim zahodnikom odjadrala ob Istrski obali proti severu.

Včeraj zvečer smo lahko z varne razdalje opazovali ples bliskov na nočnem nebu nad Istro, za danes pa sem vedel, da si bova morala nevihte ogledati bolj od blizu. Za pričakovani prehod večerne nevihtne fronte sem si najprej izbral sidrišče blizu Crvenega otoka pri Rovinju, a so v zaliv prihajali valovi z jugozahoda in sidranje ni bilo udobno.

Naslednja primerna možnost za sidranje se mi je zdel zaliv severno od Funtane, ki bi na zgornjem koncu pri kampu moral nuditi dovolj zavetrja pred pričakovano tramontano.

Zasidrala sva severno od Funtane, a žal je imela narava danes drugačne načrte in vreme se ni držalo napovedi. Navihta je namesto s severa v zaliv privršala z zahoda in v nekaj minutah s svojim nevihtnim pišom v zalivu ustvarila več kot dvometrske valove, da je bilo sidro na resni preizkušnji.

Na srečo je sidro zdržalo nalete 40+ vozlov zahodnika, sam pa sem med polurnim norenjem narave kar težko lovil sapo, ko sem za krmilom s pomočjo motornega pogona poskušal vsaj malo razbremeniti sidro.

Nekaj neviht s sunki vetra nad 50 vozlov sem že preživel na odprtem morju, na sidrišču pa še ne, sploh pa ne na način, da viharni veter prihaja z odprtega morja, sto metrov za barko pa je obala. Meni je bilo tesno pri srcu, Zlato pa sem z neustreznim izborom sidrišča pošteno prestrašil.

 

Nevihta je odvihrala naprej, zvezde se prižigajo na nebu in morje se umirja.

 

Proti Istri

Miran Tepeš

Iz Dalmacije smo se včeraj preselili med kvarnerske otoke.

Sredi tedna smo dva dni deskali in supali v lepem zalivu v zavetrju Ista, kjer nam je eno noč s svojimi sunki vetra popestrila tudi tramontana. V dveh dneh smo Ist prehodili po dolgem in počez, potem pa smo zamenjali okolje in se sprehajali še po Silbi in Lošinju.

Vodni tanker nam je na Istu s svojo močno sireno v ranem jutru priredil budnico, ko se je med zasidranimi barkami v zalivu prebijal do vaškega pomola.

Podobno kot na mnogih drugih jadranskih otokih je deževnica tudi na Istu edini vir pitne vode. V poletnih mesecih, ko se prebivalstvo na otokih vsaj podeseteri, pa kapnice iz podzemnih rezervoarjev kmalu zmanjka in vodo na otoke dovažajo z ladjami.

 

Med otoki Severne Dalmacije

Miran Tepeš

Jadralske počitnice smo si z mojimi domačimi pred odhodom vsak po svoje predstavljali. Jaz sem imel v mislih jadranje, moji sopotniki pa počitnice in po nekaj dneh jadranja sem zato na barki doživel upor posadke.

Poslej imamo počitnice :).

 

Potikamo se med otoki Severne Dalmacije in po kompromisnem dogovoru s posadko dnevni seštevek prejadranih milj ne sme presegati številke 25.

V preteklih dneh smo z družino in prijatelji obiskali Molat, Ravo, Dugi otok, Kornate, Vrgado, Murter, Pašman, Lavdaro in danes spet Dugi otok, kjer smo se srečali z Virki.

Otoki Severne Dalmacije so bili običajno le vmesne postojanke na naši poti proti jugu, letos pa so postali osrednji cilj počitnic in zdaj ponovno odkrivam njih lepoto. Vreme je te dni precej mirno in morje je zato mirno, kot bi jadral po jezeru.

Presenečen sem, da so plačljiva sidrišča z bojami po otokih veliko bolj polna, kot pa prav tako lepi ali še lepši zalivi v neposredni soseščini, kjer sidranja ali priveza na obalo ni potrebno plačati.

Lepim zalivom na južni strani Pašmana sem na spodnji sliki dodal še lepšo posadko Skokice. Na levi strani je zaliv s plačljivim sidriščem, na desni pa zastonjkarski zaliv, iz katerega vodi lepa sprehajalna pot čez Pašman.

Čez Kvarner

Miran Tepeš

Vroči dnevi, tople noči in toplo morje, le še nekaj več vetra bi si želel v tem zgodnjem poletju.

Po dnevu potikanja okoli Kamenjaka in med otočki Medulinskega zaliva, sta z Zlato zavila v Pomer in na krov barke sprejela Nušo in Jurija.

Z našo prvo Skokico smo se pred desetletji veliko potepali med temi otočki in zdaj smo ob smehu lahko obujali spomine, kje je kdo iz mivke gradil gradove na plažah otokov.

Popoldne nas je razveselil maestral, da smo lahko dvignili jadra in odjadrali čez Kvarner. Žal je veter pri Srakanah popustil in do Silbe smo si zadnji dve uri morali pomagati z motorjem.

Ob istrski obali

Miran Tepeš

Zvezde so se končno pravilno postavile na nebu, da sva z Zlato lahko razvila jadra in se z rahlim maestralom s Skokico odpravila proti jugu.

Seveda niso bile krive zvezde, da zadnjih nekaj tednov nisem jadral. Pozimi in spomladi sem se v prostem času posvečal prenovi barke, potem pa so prišla na vrsto še dela na hiši in okolici.

In zdaj je spet čas za jadranje. Maestrala nama je popoldne pri Novigradu zmanjkalo, zato sva sidro za čez noč spustila v zalivu pri Funtani.

Sup je nova dodatna oprema na Skokici. Do sedaj so se mi suparji zdeli malo hecni, poslej pa se bomo na deski z veslom v roki po zalivih sprehajali tudi mi :).

Rovinj – Umag – Piran – Izola

Miran Tepeš

Noč je bila mirna in vremenska napoved tudi za dopoldan ob istrski obali ni obetala resnega vetra, zato se nam zjutraj ni zelo mudilo z dvigovanjem sidra.

Dopoldne je pri Poreču začelo rahlo pihati z juga in na jambor smo lahko dvignili spinaker, ki nam je omogočil jadranje z okrog štirimi vozli hitrosti.

 

 Jurij je danes spet zagnal svojega drona, saj mu vzletanje in pristajanje na barki na tako mirnem morju ni povzročalo prav nobenih preglavic.

Spet je nastalo nekaj lepih posnetkov Skokice iz zornih kotov, ki jih sicer nisem vajen.

Mirno morje smo kar med jadranjem lahko izkoristili tudi za popravila na vrhu jambora.

Po postanku na pomorskem mejnem prehodu v Umagu smo popoldne prijadrali do Pirana, kjer smo opravili še s slovenskimi mejnimi formalnostmi. Na poti med Umagom in Piranom so nas varovali kar trije hrvaški policijski čolni :).

Naše prvo letošnje malo daljše jadralsko popotovanje ko so tudi temperature na morju končno začele spominjati na poletje, smo popoldne zaključili v marini v Izoli.

Nada in Jurij sta naš nekajdnevni jadralski izlet mimo Palagruže čisto v redu preživela in jadranje v njuni družbi mi je bilo v veselje.

Silba – Kamenjak – Rovinj

Miran Tepeš

Te dni, ko se v teku dneva izmenjujeta burja in maestral, je za pot proti severu potrebno zgodaj vstajati, da v jadra ujameš čim več ugodnega vetra. Tako kot z Murterja smo tudi s Silbe z burjo odjadrali še pred sončnim vzhodom.

 

Burja in severovzhodnik sta si  v roke segla srediKvarnerja in jadrali smo lahko vse do Banjol v Istri, ko je popoldne veter izpuhtel in zadnjih nekaj ur do Rovinja smo  v družbi delfinov pluli po kot zrcalo gladkem morju.

      

Murter – Silba

Miran Tepeš

Zjutraj smo z rahlo burjo odjadrali z Murterja. Morje je bilo mirno, zato smo šibkemu vetru navkljub s Skokico dosegali čisto spodobnih šest vozlov hitrosti. Pred Zadrom se je burja poslovila in zamenjal jo je zmeren severozahodnik.

Sredi dneva nas je zmočilo nekaj ploh, ki so veter obrnile na jugozahodnik, s katerim smo popoldne prijadrali do Silbe.

 

Veter je bil dovolj enakomeren, da je Jurij spet lahko naredil nekaj fotografij iz ptičje perspektive:

 

Pakleni otoki – Murter

Miran Tepeš

Različni vremenski modeli so za danes za srednji Jadran napovedovali zelo različne vremenske razmere, od vzhodnika in burje do maestrala, v resnici pa smo kisel, siv in deževen dan med Hvarom in Murterjem večinoma prejadrali s pomočjo zmernega zahodnika.

Le na zaključku poti pred Murterjem se nam je skozi oblake pokazalo sonce.

Lastovo – Palagruža – Pakleni otoki

Miran Tepeš

Veter se je ponoči vrnil in obrnil na severovzhodnik in nas ponesel do Skrivene luke na Lastovu, kjer smo za preostanek noči spustili sidro.

Po obveznem sprehodu do svetilnika smo se dopoldne odpravili na pot proti Palagruži. Maestral je v teku dneva naraščal, da je jadranje postajalo vse bolj poskočno.

Popoldne smo prijadrali do Palagruže, ob otoku spustili sidro in še drugič danes splezali do svetilnika. Dan je bil lep in vidljivost dobra, da smo lahko z vrha otoka videli tako italijansko kot hrvaško obalo.

Po obisku otoka smo se z barko odpravili proti severu. Tokrat smo jadrali v veter in proti valovom, zato so se le ti izdatno prelivali čez krov Skokice in nas zalivali. Kurz sem sprva zastavil proti Visu, a so nas valovi odnašali bolj proti vzhodu, zato smo ponoči prijadrali do Paklenih otokov.

Proti Lastovu

Miran Tepeš

Popoldne sva z Zlato dvignila sidro in z jugozahodnikom iz Cavtata mimo Dubrovnika odjadrala do Zatona, kjer sem se od Zlate poslovil, na krovu Skokice pa sta se mi pridružila Nada in Jurij.

Odjadrali smo proti severozahodu. Veter je vsako uro spremenil smer od jugozahodnika do severozahodnika in burje, vendar smo po goli sreči ujeli pravi ritem in z le enim obratom do večera prijadrali do severa Mljeta.

Že dolgo nisem tako uživaško jadral. Morje ni bilo preveč vzvalovano, vetra ravno prav za polna jadra in Skokica je veselo jadrala s preko 8 vozli hitrosti.

Jurij je s seboj prinesel drona in naredil nekaj lepih zračnih posnetkov našega jadranja. Danes mu je vedno uspel pristanek na barki, le moji prsti so dobili nekaj prask od propelerja, ko sem ob pristanku po palubi lovil drona.

Ponoči je burja oslabela, zato se bomo ustavili na Lastovu in počakali na nov veter, ki je napovedan za jutri in ki nas bo ponesel do Palagruže.

Šipanska Luka – Cavtat

Miran Tepeš

Po mirni noči smo zjutraj odjadrali s Šipana proti Cavtatu. Jugo je dopoldne med Elafitskimi otoki kar krepko vlekel, potem pa pri Dubrovniku začel popuščati. Žal so valovi ostali kar zajetni in na odprtem morju mimo starega Dubrovnika smo se kar krepko guncali.

Zgodaj popoldne smo pripluli v Cavtat, kjer je bilo v pristanišču privezanih nekaj razkošnih jaht. Na podlagi prejšnjih izkušenj sem pričakoval sem visoko ceno priveza ob obalo mesteca, a vseeno doživel presenečenje. Kar 120 eur na dan je želel sicer prijazni stric iz luške uprave.

Tako dragega priveza še nisem plačal in ga tudi danes ne bom. Sodelavki sta se izkrcali, z Zlato pa sva odplula v sosednji zaliv in Skokico zasidrala v zavetrju Cavtata.

Jutri popoldne startamo s tečajem odprtomorskega jadranja. Pogledal sem vremenske napovedi za prihodnje dni. Kaže da bo dež počasi izzvenel, jugo pa bosta prve dni zamenjala burja in maestral.

Sobra – Šipanska Luka, Šipan

Miran Tepeš

Moje sodelavke so danes doživele še eno različico jadranja. Tokrat je šlo za tisto “pravo” mokro jadranje. V kanalu med Mljetom in Pelješcem je danes vladal jugo s 25 do 30 vozli hitrosti, večji valovi pa so presegali 3 metre in se pogosto prelivali čez krov Skokice, ko smo jadrali proti vetru proti jugovzhodu.

Žal se valovi niso prelivali le čez krov barke, temveč tudi v barko, ker smo pred odhodom pozabili na tesno zapreti stropna palubna okna in smo zato morali brisati mokro notranjost barke. Kot vedno je vsaka težava tudi za nekaj dobra – Skokica je pod podnicami zdaj veliko bolj čista, kot je bila prej.

Naše vaje iz športnega jadranja so na srečo mojih sopotnic trajale le dve uri in že smo prijadrali v zavetje Elafitskih otokov pred Dubrovnikom ter se ustavili v Luki na Šipanu.

Na dnu zaliva je ob obali pred hotelom morje na dvajsetih metrih obale dovolj globoko tudi za jadrnice in grdemu vremenu primerno ta prostor še ni bil popolnoma zaseden,

zato smo tam lahko spustili sidro in Skokico s krmo privezali ob obalo zraven še ene jadrnice. Ta košček obale je “javno dobro” in nima koncesionarja, ki bi kasiral za privez, hkrati pa ob jugu nudi popolno zavetrje. Ob maestralu je verjetno ravno obratno in je to prvi prostor v luki, s katerega moraš pobegniti ob močnejšem vetru. V vseh krajih, kjer smo se do sedaj ustavili na poti, smo našli brezplačne in varne priveze. Kaže da tudi hrvaška obala glede inkasantstva ni takšna, kot se o njej govori :). Saj vem da bo že jutri v Cavtatu drugače in verjetno je drugače tudi v turističnih krajih ob poletni gužvi.

Težki oblaki s plohami so se cel dan podili po okolici Šipanske Luke, a so se nas izognili in brez dežnikov smo se lahko sprehajali po mirnem otoku.  

Mljet

Miran Tepeš

Za otoke je te dni napovedanega manj dežja kot za celino, zato smo še en dan ostali na Mljetu. V sicer zavetern zaliv so začeli prihajati vse večji valovi okrepljenega juga in smo se iz vasi raje preselili v trajektno pristanišče, ki ima bolj mirno lego in so mi ob bencinski črpalki, potem ko sem natočil gorivo, dovolili privez. Nobene navtične gneče ni v teh krajih in domačini, ki živijo od turizma, negodujejo nad hladnim deževnim vremenom, ki jim odganja obiskovalce.

 

Naša dekleta so si čas med deževnim dopoldnevom krajšala s kvačkanjem :), popoldne pa se je nebo vendarle dovolj dvignilo, da smo odšli na sprehod po stari mulateri, ki po hribih in dolinah vodi čez Mljet.

Sledili smo markacijam po razpihani hribovski sprehajalni poti in pridno hodili, vmes pa je posijalo sonce, da nismo izgubili veselja.

 

 

Mislil sem, da pot vodi do Babinega polja, pa se je čez nekaj ur izkazalo, da vodi do Blata in iz sprehoda je nastal 25 kilometrski pohod čez drn in strn, s katerim smo se oddolžili za vse na barki presedene in preležane ure v preteklih dneh.

Podobno kot drugi jadranski otoki ima tudi Mljet med hribi po sredini otoka vasi in kraška polja, vsaj malo pa sem bil presenečen,

ko sem videl, kako lepo zelena so ta polja in še bolj, ko smo se sprehajali mimo sladkovodnih jezer, ki jih nisem pričakoval.

 

Na srečo smo na poti v hribih še pred Blatom našli odcep za Babino polje in se spustili v dolino.

Na poti smo videli, da tudi na Mljetu vlada olimpijski duh.

 

Zvečer s mo se po čudovitem in napornem izletu (tokrat po cesti) vrnili na barko in z nespečnostjo nismo imeli težav :).

Bol na Braču – Korčula – Sobra, Mljet

Miran Tepeš

Sončno vreme, ki nas je razvajalo pretekle dni, so zamenjali oblaki in plohe. Zjutraj smo z rahlo burjo odjadrali iz Bola proti vzhodu in čez nekaj ur okoli rta Sučuraj na vzhodu Hvara zavili proti Pelješcu, kjer smo se srečali z vzhodnikom in dežjem.

Po nekaj urah jadranja okoli Pelješca smo prispeli do Korčule, ki je bila dežju navkljub polna turistov. Pristanišče je bilo zasedeno s potniškimi ladjicami, pred Korčulo pa je bila zasidrana še velika križarka, ki je prevelika za to pristanišče in so potnike z nje z ladjicami vozili v mesto.

Po popoldanskem postanku v Korčuli sem razmišljal, da bi se za preko noči zasidrali ob katerem od tamkajšnjih otokov, pa je s Pelješca zapihala rahla burja in smo si pot zastavili proti Mljetu. Burjo je kmalu zamenjal jugo, a se nismo vrnili :).

Zvečer smo pristali pred gostilno v Sobri na Mljetu in ker je iz tamkajšnje kuhinje ravno prav lepo dišalo, smo dan zaključili s pico in mešanim mesom na žaru.

 

 

Mali Lošinj – Bol na Braču

Miran Tepeš

Zvečer smo z Lošinja odpluli proti jugovzhodu. Vetra ni bilo in v gladkem morju so se lesketale zvezde, ki so krasile nočno nebo nad nami.

 

Za Škardo smo med številnimi otočki in čermi obrnili na odprto morje in potem v razdalji nekaj milj ob Dugem otoku po mirnem morju pluli proti Kornatom. Noči na Jadranu so poznemu maju navkljub zelo hladne in zimska oblačila so na krovu Skokice še vedno v modi. V drugem delu noči me je za krmilom zamenjala Zlata, dokler se pri Kornatih ni začelo daniti.

Nekaj ur sem v soju jutranjega sonca lahko občudoval slikovite otoke, potem pa smo se srečali z južnim vetrom, ki nam je omogočil lepo jadranje, da smo si lahko spočili ušesa od brnenja motorja.

Sprva sem kurz nastavil proti Hvaru, a je bilo to preveč ostro v veter in valovi so nas vse bolj zaustavljali.

Zajadrali smo proti obali, kjer je smer vetra postala ugodnejša in smo lahko jadrali ob otokih brez da bi nam bilo potrebno križariti.

Pred večerom smo prijadrali do Brača in pri Zlatnem ratu pred Bolom spustili sidro. Po dolgem sprehodu ob obali smo si v mestecu privoščili okusno morsko večerjo.