
Zvečer smo z Lošinja odpluli proti jugovzhodu. Vetra ni bilo in v gladkem morju so se lesketale zvezde, ki so krasile nočno nebo nad nami.

Za Škardo smo med številnimi otočki in čermi obrnili na odprto morje in potem v razdalji nekaj milj ob Dugem otoku po mirnem morju pluli proti Kornatom. Noči na Jadranu so poznemu maju navkljub zelo hladne in zimska oblačila so na krovu Skokice še vedno v modi. V drugem delu noči me je za krmilom zamenjala Zlata, dokler se pri Kornatih ni začelo daniti.

Nekaj ur sem v soju jutranjega sonca lahko občudoval slikovite otoke, potem pa smo se srečali z južnim vetrom, ki nam je omogočil lepo jadranje, da smo si lahko spočili ušesa od brnenja motorja.




Sprva sem kurz nastavil proti Hvaru, a je bilo to preveč ostro v veter in valovi so nas vse bolj zaustavljali.

Zajadrali smo proti obali, kjer je smer vetra postala ugodnejša in smo lahko jadrali ob otokih brez da bi nam bilo potrebno križariti.

Pred večerom smo prijadrali do Brača in pri Zlatnem ratu pred Bolom spustili sidro. Po dolgem sprehodu ob obali smo si v mestecu privoščili okusno morsko večerjo.
