Ivo, Gregor, Mitja in Katy te dni z menoj jadrajo proti jugu Jadrana. Naše “jadranje” je bilo prvi dan bolj s pomočjo motorja, saj je bilo vetra ob istrski obali veliko manj, kot bi si želel.
Tudi to fotko bi lahko dali v rubriko “Piran, kot je nekoč bil”. 🙂
Po postanku v Piranu smo mejne formalnosti opravili še v Umagu, a le na pol, saj si je luški kapitan tam skrajšal oziroma olajšal delovni čas in od nas ni želel denarja za turistično takso, saj vplačila sprejema le dopoldne. Podobno je bilo potem v nadaljevanju tudi v Rovinju, kjer imajo na kapitaniji prav tako precej krajši obratovalni čas, kot je napisan na njihovi spletni strani. Nekje v nadaljevanju poti bomo na kakšnem otoku pač morali ujeti tistih nekaj minut, ko bodo kapitanije odprte.
Morje je zdaj končno tudi za nas bolj zmrzljive jadralce dovolj toplo za kopanje.
Južno od Rovinja se nas je usmilila burja, s katero smo zvečer lepo jadrali mimo Brijonov, potem pa so se nevihte okoli nas zgostile in za nekaj ur smo se umaknili v zaliv pri Banjolah. Dež je do jutra ponehal, dvignili smo sidro in odjadrali čez Kvarner, kjer je veter spet oslabel.
