cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Sredozemlje
9. junija, 2020

V nedeljo zjutraj je spet zapihal jugo, s katerim smo z Lošinja “odmetuljčkali” proti Istri. Po nekaj urah zibajočega jadranja smo popoldne prijadrali do Kamenjaka na jugu Istre in si tam privoščili nekaj kopenske rekreacije.

Vremenska napoved je obetala dež, zato smo se zvečer odpravili do Pule, kjer smo opravili hrvaške izstopne formalnosti. V Puli je trenutno še vedno edini delujoči morski mejni prehod v hrvaški Istri, a policaji na carinskem pomolu so rekli, da naj bi že prihodnji teden spet odprli tudi morski mejni prehod v Umagu.

Po opravljenih postopkih smo odjadrali naprej mimo Brijonov proti severu. Strele so nam razsvetljevale nočno nebo na zahodu in severu in občasno je deževalo.

Ker so se plohe in nevihte okoli nas zgostile, smo se odločili za nekajurni postanek ob carinskem pomolu v Rovinju.

 

Ob svitu smo odvezali vrvi in se skozi plohe in nevihte odpravili naprej. Ob istrski obali je veliko ribiških vodnih ovir, a po navadi z njimi nimam težav, tokrat pa se nam je zaradi slabše vidljivosti (in pozornosti) med plohami kar dvakrat uspelo ujeti na plastenke in vrvi, s katerimi so označene vrše, parangali in mreže. Enkrat smo na vrvi celo obtičali in sem moral v morje, da smo se rešili vrvi, ki se je zapletla okoli propelerja in nas zadržala na mestu.

Dopoldne se je ob istrski obali celo za nekaj ur zjasnilo, na slovenskem morju pa nas je zadnjih nekaj milj ponovno namakal dež.

Sredozemlje
7. junija, 2020

Navkljub brezvetrni napovedi je morje kodralo nekaj maestrala, da smo z jadri proti severozahodu lahko počasi križarili med otoki ob Dugem otoku in mimo Molata do Ista, kjer sem moje jadralce pregovoril v “planinski” izlet do cerkvice Marije Snežne na hribčku nad vasjo, od koder je let razgled po otokih Severne Dalmacije in po Kvarnerskih otokih.

 

Zvečer je veter popolnoma opešal in motor nas je gnal mimo Škarde, Silbe in Ilovika do Lošinja, kjer smo Skokico preko noči zasidrali v zalivčku Balvanida.

Zelo malo jadrnic je te dni videti na morju in v vseh zalivih in sidriščih je veliko prostora. Na Istu smo bili edini obiskovalci in Skokica edina jadrnica v zalivu, med številnimi bojami pri Iloviku sta bili privezani le dve barki in podobno je v Balvanidi. Res da uživam v samoti narave, a Hrvatom vendarle želim boljšo navtično in turistično sezono.

Sredozemlje
6. junija, 2020

Okrepljen jugo je naši jadralski poti zadnja dva dni dodal nekaj oceanskega pridiha.

V četrtek zgodaj zjutraj smo z Lastova odjadrali na odprto morje proti jugozahodu. Lastovo je že izginjalo za obzorjem, ko  je nad njim vzšlo sonce.

 

S pomočjo sekstanta in astronomske navigacije smo poskrbeli, da se sredi Jadrana nismo zgubili :).

Po nekaj urah lepega jadranja je veter pred Palagružo oslabel in pri plovbi okoli tega najbolj odmaknjenega hrvaškega otoka nam je pomagal motor.

 

Kmalu za Palagružo se je veter vrnil in proti severu nas je vse hitreje gnal naraščajoč jugo.

Jadra smo postopoma krajšali in pri 30 do 40 vozlih vetra smo mimo Visa po nekajmetrskih valovih jadrali le še s polovico genove. Še preden smo pospravili glavno jadro, pa smo uspeli strgati pritrdišče zadnjega roglja jadra, ko je večji val zasukal barko in je jadro sunkoma preletelo na drugo stran. Nekaj šivanja me zato čaka v prihodnjih dneh.

Rodeo po valovih smo končali zvečer, ko smo sidro spustili v zavetrnem zalivu pri Rogoznici.

 

Petek je bil deževen, zato smo se na pot naprej proti severozahodu odpravili šele popoldne. Jugo je bil še vedno krepak, a ga je bilo manj kot v četrtek popoldne, zato smo čez Murtersko morje in skozi Kornate lahko metuljčkali z obema jadroma.

Med Kornatskimi otoki se je morje umirilo in lahko smo uživali v lepem panoramskem jadranju med številnimi lepimi otoki.

Skozi preliv Proversa med Dugim otokom in Kornati ter mimo Salija smo zvečer zvečer prijadrali do Rave, kjer smo Skokico zvečer privezali ob vaški pomol v Veli Ravi.

Sredozemlje
3. junija, 2020

Zjutraj smo z Jernejem, Emo in Elo s Hvara odjadrali do Igran na celini, kjer sem se od živahnih dozdajšnjih sopotnikov poslovil, na krov Skokice pa so se vkrcali Gorazd, Pavel, Igor in Marko.

Odpluli smo mimo Hvara do Pelješca, kjer smo se srečali z vetrom, ki nam je napolnil jadra in nas je pospremil do Korčule. Slikovito turistično mestece te dni še vedno sameva.

Ko smo nakupili hrano za naslednjih nekaj dni, smo odjadrali do Lastova, kjer smo barko zvečer zasidrali v Skriveni luki.

Po krajšem nočnem počitku bomo jutri navsezgodaj odjadrali proti Palagruži.

Sredozemlje
2. junija, 2020

Včeraj zvečer smo s severozahodnikom prijadrali do prvih otokov Srednje Dalmacije in ugoden veter je vztrajal vse do Šolte, kjer je izginil in zagnati sem moral motor. Z Jernejem sva se ponoči izmenjevala pri dežurstvu za krmilom. Dnevni cilj je bi Stari Grad na Hvaru, a ker se je veter proti jutru vrnil, smo pot še malo podaljšali in odjadrali do Vrboske.

Sonce je zjutraj vzšlo izza Brača, mi pa smo s Skokico mimo Bola zavili na desno proti Jelsi in sidro spustili v zavetrnem zalivu pred Vrbosko.

Dan smo tokrat za spremembo preživeli predvsem na kopnem ob sprehodih, teku in igrah z žogo.

Več objav

Archives