Boštjanove palačinke so teknile in pozno smo šli ponoči v postelje, a smo v ponedeljek vseeno vstali že s prvim jutranjim svitom. Različni vremenski modeli so se za dopoldne v napovedih smeri vetra precej razhajali, za popoldne pa so večinoma napovedovali brezvetrje, ki smo se mu z zgodnjim odhodom želeli izogniti. Tudi izvide PCR testiranja iz Pule smo preko elektronske pošte dobili že včeraj, zato je bila naša pot domov odprta :).
Do jutra je na našem sidrišču prenehalo deževati, a v okolici je bilo še veliko nevihtnih oblakov, ki so se z zahoda pomikali nad Istro. Dvignili smo jadra in jugo nas je hitro ponesel čez zaliv do Novigrada, kjer smo hitro opravili hrvaške izstopne formalnosti.
Jugo se je na poti mimo Umaga okrepil nad 20 vozlov in z vetrom so vse večji postajali tudi valovi, a jadranje je bilo vseeno udobno in hitro, dokler prihajajoče nevihte vetra niso obrnile najprej na zahodnik, nato na tramontano in za Savudrijo še na burjo.
Jadra smo spotoma vse bolj zategovali in krajšali, a še vedno hitro jadrali. Iz vseh novih smeri je bil veter kar močan in je s seboj prinesel tudi valove, ki so se med seboj zaletavali in križali iz različnih smeri. V Piranskem zalivu smo pospravili jadra in zadnji dve milji do Pirana premotorirali.
Policaj na mejnem prehodu je bil tudi tokrat zadovoljen z našimi izvidi in potrdili o cepljenju, zato smo se kmalu lahko preselili v zavetrje za starimi skladišči soli v Portorožu. Privoščili smo si obilen zajtrk, saj je bila zaloga hrane na Skokici še vedno velika, potem pa smo se za dobro uro spet posvetili tudi teoretičnemu pouku – meteorologiji, plimovanju in morskim tokovom.
Nevihte v okolici so se izpele, zjasnilo se je, burja se je ustalila in popoldne smo izpred Portoroža mimo Pirana odjadrali proti Izoli. Le še dva obrata v veter smo naredili in Skokico smo popoldne že lahko privezali na njeno mesto v marini v Izoli. Z Boštjanom, Milošem, Marjanom in Jarotom smo ob zaključku z veseljem ugotovili, da smo imeli (neugodnim vremenskim napovedim navkljub) vse dni kar srečo z vremenom – vetra smo imeli dovolj, nevihte so se nas izogibale, dež je bil le ponoči, dnevi pa pretežno sončni :).
Skokica bo zdaj nekaj dni mirovala, potem pa spet jadrala na nekoliko večje razdalje.
