cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Jadranje

Zadnja dva dneva tokratnega bivanja na barki sta bila spet posvečena delu.

Nejc se je skozi snežni metež uspel prebiti do Pule in z njegovo pomočjo se je spisek nujnih opravil skrajšal za dve pomembni točki: radar in AIS. Nejcu je preko kablov in konektorjev uspelo ugotoviti, kje je bila prekinjena povezava med radarjem in ploterjem. Zamenjal je zarjavele konektorje in potem vse skupaj spravil v delujoče stanje.

Na Skokico je Nejc nameraval namestiti tudi novo aktivno AIS napravo, ki sem jo kupil lani, a smo ta teden v instalacijski omari našli “zapuščeno” AIS napravo, za katero nisem vedel in se je po priklopu izkazalo, da deluje in da je to aktivni AIS. Tega je Nejc potem preprogramiral na Skokico in povezal v sistem. Poslej nam za ladjami ne bo več potrebno oprezati po morju :), temveč bomo na ekranu ploterja lahko gledali kje so ladje in tudi na ladjah bodo lahko videli, kje je Skokica. :).

Zadnji dan sem v notranjosti barke uspel namestiti še nekaj bralnih luči in 12 V vtičnic.

Žal nam je med jadranjem minuli konec tedna uspelo poskrbeti, da spisek opravil še ne bo tako kmalu do konca odkljukan. Eol in ptiči so poskrbeli, da bo potrebno na vrh jambora namestiti nov windex, slovensko zastavo z drogom vred nam je na Kvarnerju ukradel Pozejdon, za strgan “lazy bag” sem kriv sam, ker sem narobe privezal tretjo krajšavo glavnega jadra, za odtrgan ročaj pri krmilnem kolesu pa sta krivca vsaj dva in nobeden ni iz grške mitologije.

Zdaj pa me čaka zima, zima bela :).

Sredozemlje

V soboto sem med postankom na Unijah gledal vremenske napovedi za Kvarner in sam pri sebi ugotavljal, da bi bilo bolje, da bi v petek po izplutju iz marine zavili na sever in ne na jug. Burja je močnejša in dlje bo trajala, kot so obetale napovedi pred dvema dnevoma.

No, v nedeljo je veter oslabel na okrog trideset vozlov, da smo z otoka lahko odjadrali proti Istri, a morje je bilo še vedno zelo razgibano in jadranje živahno.

Dober test je bil to, za barko in zame :).

Barka se dobro kosa z vetrom in valovi, zadovoljen sem z vso novo platneno opremo nad kokpitom in hkrati zdaj še malo več vem, kaj še moram zatesniti na palubi, da voda ob resnem jadranju ne bi več kapljala v notranjost. Novi BlueCell akumulatorji so dobro prestali prvi resnejši trodnevni jadralski preizkus in tudi autopilot je bil tokrat dobro obvladoval valove z izjemo enega večjega vala v kombinaciji z močnejšim sunkom vetra, ko se je zaradi preobremenjenosti izklopil in nas je položilo ter zasukalo v veter.

Vse bolj sem prepričan, da bo barka do začetka pomladi v dovolj dobrem stanju, da se bo lahko ustrezno kosala tudi z nekaj odstotki resnejših razmer na oceanu, ko veter presega trideset vozlov hitrosti.

Ja, posadka je bila z nedeljskim jadranjem veliko bolj zadovoljna kot s petkovim, ko smo v podobnih razmerah jadrali ponoči.

Še informacija glede spomladanskih tečajev jadranja: kaže, da je tudi drugi aprilski tečaj od Sicilije do juga Španije že zaseden, pri majskem jadranju do Azorov pa sta prosti še dve mesti. Majskemu tečaju sem dodal nekaj dni in ga popestril z Gibraltarjem in Cadizom.

Sredozemlje

V skakalnem tekmovalnem koledarju imamo krajši premor in prost konec tedna smo lahko namenili zimskemu jadranju. Zame je to dobrodošel test nove opreme pred odhodom na oceanske poti, za moje prijatelje pa bo to nekakšna zimska jadralska pustolovščina.

Vremenske napovedi nam s krepko burjo obetajo, da nam v teh dneh na morju med Istro in kvarnerskimi otoki ne bo dolgčas, svoje sojadralce pa sem že v naprej opozoril, naj se zimi primerno toplo oblečejo.

V četrtek in petek sem v Senožečah in Puli nabavil  še nekaj opreme in jo na barki zmontiral, na kapitaniji v Puli sem kupil hrvaško plovno dovoljenje za letošnje leto, preko interneta plačal turistično takso, potem pa so se fantje že pripeljali iz Slovenije in vkrcali na barko.

Izi, Gregor, Branko in Mare mi bodo te dni delali družbo med jadranjem.

Burja je krepko vlekla čez pomole v marini, kar ni bilo najbolj ugodno za nameščanje jader, zato smo kmalu izpluli iz marine in jadra na jambor namestili v zavetju zaliva pred Brijoni.

Genovo smo kar hitro dvignili na sprednjo pripono in jo zvili, pri glavnem jadru pa se je zapletlo, ker sem za novo tretjo krajšavo pripravil prekratke vrvi. Na Kvarnerju je bilo napovedanih preko 30 vozlov burje in bi tretjo krajšavo nujno potrebovali. Kar dosti časa sem se med kroženjem po zalivu trudil vrvi urediti, a me prsti in vozli v mrzlem vetru niso ubogali, zato sem to opravilo preložil na mirnejše in toplejše čase. Odločil sem se, da bomo dokler bo šlo, do Kamenjaka v zavetju obale jadrali z drugo krajšavo glavnega jadra in s skrajšano genovo, potem pa pospravili glavno jadro in čez Kvarner nadaljevali le s sprednjim jadrom.

Dvajset do trideset vozlov burje z boka Skokice po mirnem morju v zavetju obale do Kamenjaka niti ni pretirano nagibalo in hitro smo prijadrali do juga Istre, tam pa se je burja nekoliko okrepila in pričakali so nas vetru primerni zajetni kvarnerski valovi.

Pospravili smo glavno jadro in nadaljevali le z napol odvito genovo. Za jadranje rahlo v veter proti Unijam to sicer ni bila najbolj ugodna postavitev jader in nas je med jadranjem zanašalo nekoliko preveč proti jugu, a napoved je obetala, da bo burja pred Unijami zvečer nekoliko popustila in sem nameraval takrat jadrati bolj ostro v veter.

Zajetni valovi na Kvarnerju so se prelivali čez palubo Skokice, a novi spray hood in zimski šotor sta dobro opravljala svoje delo in nas ščitila pred mrzlim vetrom in valovi.

Veter zvečer ni popustil, temveč se je okrepil nad 40 vozlov, morje pa se je krepko pobelilo in se izdatno prelivalo čez palubo, saj sem premec barke obračal vse bolj v veter, da nas ne bi odneslo mimo otoka Unije, ki smo si ga postavili za dnevni cilj.

Genovo smo postopoma vse bolj krajšali, a vseeno vseskozi jadrali s hitrostjo med osmimi in desetimi vozli, le smer jadranja je bila vseskozi nekoliko preveč proti jugu. Za jadranje bolj ostro v veter bi potrebovali vsaj malo glavnega jadra.

Z lahkoto bi lahko nadaljevali s hitrim jadranjem v smeri Premude, a v nočnem jadranju po razdivjanem morju nisem videl veliko smisla in tudi vse bolj neudobno ter nevarno je postajalo, zato sem dve milji pred Unijami zagnal motor in barko s pomočjo motorja usmeril ostro v veter proti vaškemu pristanišču.

Sprva je šlo zelo počasi, potem pa so se v zavetju otoka valovi unesli in po eni uri smo bili v zavetju novega valobrana in pomola, kjer je bilo na srečo dovolj prostora, da smo Skokico lahko privezali ob obalo na notranji strani pomola.

Oddahnil sem si in mislim da tudi moji sojadralci :).

Veter je tudi v zavetju otoka še vedno žvižgal med priponami jadra in nagibal barko, a valov je v pristanišče prihajalo zelo malo, zato nam je Branko lahko pripravil dobro večerjo, ki mu je sledil sproščen spanec.

V soboto smo nameravali jadrati naprej proti Lošinju in Iloviku, a me je pogled čez valobran na razpenjeno morje odvrnil od te namere.

Sprehodili smo se čez hrib in se z vrha otoka ogledali po okoliških otokih. Vrh Osorščice je bil prekrit s snegom in tudi morje med Lošinjem in Unijami je bilo precej belo.

Na Unijah bomo počakali še en dan, da burja oslabi proti tridesetim vozlom hitrosti.

 

Jadranje

S tečaji jadranja in s križarjenji si sofinanciram jadralske poti po svetu.

V aprilu načrtujem dva tečaja odprtomorskega jadranja, v maju pa izvedbo tečaja oceanskega jadranja:

(Opomba: Prvi tečaj v začetku aprila je že zaseden, za drugi tečaj je prosto še eno mesto, tretji tečaj pa sem na pobudo prijavljenih na začetku nekoliko podaljšal in je zdaj možen odhod tudi že tri dni prej iz španske La Lineje pri Gibraltarju. Za tretji tečaj sta prosti še dve mesti.)

31.3. – 10.4. na relaciji Pula – Kvarner – Dalmacija – Lastovo – Otranto – Messina, Sicilija – Palermo. S Sicilije do Trsta je redna letalska povezava z Ryanairom po ugodnih cenah. Bivanje na barki v marini bo mogoče v Palermu podaljšati še za dan ali dva, za ogled mesta ali otoka.

 



16. – 26.4. na relaciji Sicilija – Sardinija – Menorka – Majorka – Fermentera – Alicante /Torrevieja, Španija.

Alicante ima ugodno povezavo z Ryanairom do Celovca. Jadranje bo mogoče podaljšati še do Gibraltarja do 1. maja.

 

7.5. ali 10.5. – 22.5. na relaciji La Lineja – Gibraltar ali Lagos, Portugalska – Santa Maria, Azori – Ponta Delgada, Sao Miguel, Azori.

Tudi Azori imajo ugodne letalske povezave preko Lizbone in Porta z letališči v okolici Slovenije.

Na strani tečajev jadranja sem objavil podrobnejši program: https://www.tepes.info/domov/jadranje/jadralni-tecaji/

Poleg spomladanskih tečajev jadranja za konec junija in za julij 2023 načrtujem tudi dve dvotedenski jadralski križarjenji.

Prvo od Nove Fundlandije do Labradorja in do jugozahodne Grenlandije zadnji teden junija in prvi teden julija, drugo pa za sredino julija ob zahodni obali Grenlandije nad polarni krog proti severu.

Med prvim križarjenjem na poti med St. John’s-om na Novi Fundlandiji in Nuukom na Grenlandiji bo nekaj več poudarka na jadranju, med drugim križarjenjem malo višje na severu pa se bomo nekoliko več potepali po kopnem.

Dnevi na severu Amerike in na jugu Arktike so v začetku poletja dobesedno “neskončni”, zato bomo jadranje po fjordih in med ledenimi gorami lahko kombinirali z dnevnimi postanki po samotnih zalivih in odmaknjenih vaseh ter s pohodniškimi izleti in planinstvom.

Podrobnejši program bom pripravil do marca.

Sprejemam predprijave.

Sredozemlje

Krajši premor med našimi skakalnimi tekmovanji sem spet lahko izkoristil za jadranje in preskus nove opreme na barki. Podobno kot na prejšnji Skokici, je tudi zdajšnja barka dobila šotor nad kokpitom, ki nas bo v hladnih in kislih dneh ščitil pred mrazom, vetrom dežjem in valovi. Z Zlato sva v preteklih tednih na barki naredila izmere in kroje, v jadrarni Pelaič iz Predvora pa so nama platneni šotor naredili. Nekaj pomerjanj na barki in popravkov pod šivalnimi stroji je bilo potrebnih, da so se novi bimini, sprayhood in šotor dobro prilegali ogrodju in barki. Podobno je bilo kot pri krojaču – prva, druga in tretja “proba” in potem je obleka dovolj dobra, da greš lahko z njo na koncert :).

Na jadranje sem povabil nekaj svojih starih jadralskih prijateljev, a kaže, da so se večinoma pomehkužili in na barko v Pulo je v petek prišel le Aleš. Na barki je bil prvi dan tudi še električar Joško, ki se je posvetil urejanju instalacij za instrumente in elektriko v notranjosti barke, od sobote naprej pa je Skokica za nekaj dni spet postala jadrnica.

Sobota je bila kisla, a burja je lepo pihala in je Skokico iz marine ponesla na Kvarner. Veter je sicer poskrbel za potovanje, ogrevanje na barki pa deluje na nafto, le te pa je bilo v tanku na barki zalo malo, zato sva po izhodi iz Puljskega zaliva zavila na bencinsko črpalko v Verudo. Zaman, na vratih črpalke sem lahko le prebral obvestilo, da do nadaljnega ne obratuje.

Še drugič ta dan sva odvezala vrvi in razpela jadra ter odjadrala čez Kvarnerski zaliv proti jugovzhodu. Iz sivih oblakov je kmalu pričelo deževati in lahko smo preskusili vodotesnost platnenih streh. Ostala sva suha. Burja se je za Kamenjakom okrepila na okrog dvajset vozlov, zato sva jadra ustrezno skrajšala. Skupaj z vetrom so tudi valovi prihajali z levega boka, a Skokice niso zelo ovirali in hitrost jadranja je bila vseskozi okrog osem vozlov, da sva že popoldne prijadrala do Lošinja in do tamkajšnje bencinske črpalke v Malem Lošinju. Bila je odprta in natočil sem lahko dovolj nafte za en teden ogrevanja in še nekaj rezerve za motorni pogon.

Zvečer sva se premaknila v zaliv Artatori in tam spustila sidro. Prvič sem v vodo spustil novo sidro in prijelo je v prvem poskusu :).

Na barki bo potrebno še dosti postoriti, da bo pripravljena za spomladanske oceanske poti, zato je tudi tole zimsko jadranje namenjeno tudi drugim opravilom. Prvi trije dnevi so bili namenjeni izolaciji cevi razvoda toplega zraka iz Webasta, da bo čimveč toplega zraka iz grelca prišlo do kabin v notranjosti. Namontirati je bilo potrebno tudi okovje za pritditev platnenih streh na palubo, a to sem deloma lahko počel tudi med jadranjem.

Aleš je s seboj prinesel opremo za ribolov oziroma lignjelov in že prvi večer na Lošinju je imel kar dosti uspeha. Nalovljeni lignji so potem romali v ponev in nastala je okusna večerja.

 

V nedeljo sem dopoldne dokončal montažo pritrditvenega okovja za šotor, vmes pa se je zjasnilo in burja se je okrepila na 20 do 25 vozlov ter spremenila smer na severnik. Ko sva sredi dneva dvignila sidro in jadra, sva proti jugu brzela še nekoliko bolj živahno kot dan prej. Hitro sva z vetrom v polkrmo jadrala mimo Ilovika in potem zavila k Silbi, kjer sva popoldne spustila sidro v zavetrnem zalivu severozahodno od vasi.

S čolnom sva šla na obalo ter se sprehodila do Silbe, kjer si je Aleš privoščil dolg večerni odmerek nogometa (finale SP Argentina : Francija), jaz pa sem se med tekom spoznaval s potmi po otoku.

Vremenske napovedi za ponedeljek, torek in sredo niso obetale vetra, a so se vsaj za ponedeljek zmotile. Deset vozlov severnika nama je omogočilo udobno in kar hitro jadranje, vendar sva že začela vračati proti Istri, zato sva križarila ostro v veter in cikcakala proti Iloviku. Sredi dneva sva Skokico privezala ob vaški pomol in se sprehodila po otoku. Lansko zimo sva tukaj z Gregorjem “rabutala” limone :). Tokrat so bile še zelene.

Popoldne sva odjadrala proti Susku in zvečer pristala ob pomol v pristanišču, pa je do naju prišel predstavnik luške kapitanije in rekel, da je privez na Susku tudi pozimi plačljiv in da so cene priveza enake kot poleti. Sedemdeset evrov za privez se mi je zdelo preveč, zato sva takoj spet odvezala vrvi in odplula proti bližnjim Unijam, kjer sva ponoči spustila sidro v mirnem zalivu na vzhodni strani otoka.

Torek je bil brez vetra, miren siv dan pa sem izkoristil za zaščito cevi in izdelavo pregrad v prtljažnem delu na krmi barke, da se rezervne posode za gorivo in vodo med jadranjem ne bodo premikale in prevračale.

 

Popoldne se je pojavilo nekaj vetra z juga, zato sva odjadrala na zahodno stran Unij. Sprva sva nameravala jadrati do juga Istre, a je veter po dveh urah oslabel in zavila sva nazaj proti Unijam in barko zvečer privezala na notranjo stran novega pomola pod vasjo.

Za sredo so različni modeli vremenskih napovedi kazali različne smeri vetra, najbolj pa je na žalost zadela napoved HDMZ, ki je kazala brezvetrje :).

Z Unij sva v brezvetrju po popolnoma gladkem morju odmotorirala do Pule in vmes pospravila jadra in platneno opremo nad kokpitom, saj bo barka nekaj naslednjih tednov mirovala v marini. Popoldne mi je Aleš pomagal pri plezanju na jambor in izmerah dodatnih pripon ter vrvi, ki jih nameravam za oceansko jadranje dodatno namestiti na jambor.

Z jadranjem smo za letos končali, čas je za zimske športe.

Več objav

Archives