19.7. Kisel dan z zoprnim drobnim vztrajnim dežjem. Veter je obrnil na severnik in se ustalil pri 10 vozlih, žal pa je spet preveč valov z juga in vzhoda, ki guncajo barko, da ne morem uporabljati glavndga jadra in zato jadram bolj počasi. Zvečer so se vsaj oblaki zredčili, pojavile so se zvezde in vzdušje med posadko na barki se je takoj izboljšalo. Študiral sem madagaskarske predpise in prebral komentarje, da je postopek ob vstopu v državo rahlo nepredvidljiv in odvisem od volje uradnikov, cena pa od pogajalskih sposobnosti jadralcev.
Poročila s poti
19.7. Ponoči so zvezde izginile in po nebu so priplavali dežni oblaki, ki so mi dali vetra, dobesedno, da sem komajda sproti krajšal jadra. Tudi valovi so se v pol ure dvignili s pol na tri metre. Do jutra je Skokica poskakovala čez valove s tretjino genove in 2x skrajšanim glavnim jadrom, jaz pa sem ujel nekaj ur spanca, oziroma je spanec ujel mene. Zjutraj so težki oblaki s plohami še vedno v okolici, veter in morje pa se pomirjata, zatn podaljšujem jadra. Darko je sporočil, da naj bi veter v prihodnjih dneh zelo oslabel. Do Madagaskarja bom prijadral do petka, saj je do tja le še 255 milj, skrbi pa me pot naprej proti J. Afriki, ker je za ponedeljek in torek napovedan močan južni veter, ki v kombinaciji z južnim tokom naredi zelo nevarno morje. Upam, da se napoved spremeni, sicer bom moral na Madagaskarju za več dni najti kaksen zaliv, ki bo dovolj zaprt proti jugu (Taolagnaro?).
18.7. Popoldne je veter opešal pod 10 vozlov, a ker se je zgladilo tudi morje, lahko lepo jadram s 5-6 vozli hitrosti. Pozabil sem že, da ima Indijski ocean lahko tudi tako miren obraz. Za kaksnih 10 milj proti jugu sem se umaknil od direktne linije J. Madagaskar – Reunion in upam, da sem zdaj dovolj stran od ladijskih poti, da bom imel ponoči mir pred ladjami. Bolj proti jugu je dva dni stara napoved obetala tudi nekaj več vetra.
18.7. Veter se je ponoči okrepil na 15 vozlov in v skladu z napovedjo zapihal z juga, da zdaj s skrajšanimi jadri orcam proti JZ. Valovi so pod 1 m in jadranje je orci navkljub udobno, moja hitrost pa skupaj z vetrom niha med 5 in 7 vozli.. Kar dosti luči ladij se je sprehajalo po morju v okolici, zato sem le malo spal, a ladje so se me to noč lepo izogibale, ne da bi jih bilo potrebno posebej opozarjati.
17.7. Kmalu po izplutju sem na morju zahodno od Reuniona srecal 2 kita, ki sta se hranila na robu plitvejšega morja ob otoku. Reunion ima visoke hribe, zato je zavetrje za otokom obsežno. Po 4 urah motoriranja sem prišel do 10 vozlov jugovzhodnika, s katerim prav lepo mirno jadram proti JV.