28.7. Zadnjih nekaj ur so me na poti spet spremljali kiti,

poleg vetra pa me je z 2-3 vozli poganjal tudi Agulhaški tok in že dopoldne sem Skokico lahko privezal v pristanišču Richards Bay, kjer zdaj čakam, da opravim vstopne formalnosti.

Čakanje se je potem razvleklo na celo popoldne in večer, ko so mi sporočili, da danes ne bo nič in da naj jih po postaji spet pokličem jutri zjutraj, do takrat pa naj ostanem na barki na carinskem pomolu???

Počutim se kot ostržek, vsako uro so me malo potegnili za nos z obljubo, da kmalu pridejo in zdaj je moj nos že precej dolg (moj nos tudi sicer ni najmanjši).

Med čakanjem mi je uspelo urediti slike preteklih tednov, priti do interneta, nekaj slik dodati med tekst, pojesti pico, … Vse to skoraj skoraj na barki, skoraj na carinskem pomolu.

28.7. Dani se. Od Afrike sem oddaljen le kakšnih 10 milj, od Richards Baya pa še okrog 40. Veter me je že včeraj zapustil, morje se je zgladilo in ponoči sem lahko opazoval zvezde in utrinke. Vse bolj se čuti vpliv južnega toka. Premec barke imam obrnjen proti zahodu, tok pa me bočno zanaša proti jugozahodu. Zadnja dva dni sta me spremljali dve temni ptici,

danes zjutraj pa me je prišel pozdravit še albatros. Mislil sem, da se zadržujejo bolj na jugu, pa kaže, da se pozimi tudi oni, podobno kot kiti, preselijo malo bolj na sever.

Aja, da ne pozabim napisati, AFRIKO že vidim pred seboj 🙂 Sonce vzhaja in pojavil se je severozahodnik, da bom zadnjih nekaj ur vendarle lahko spet jadral.

27.7. Jugovzhodnik je čez dan oslabel in ko je jadranje postalo prepočasno, sem dodal motor, saj bi rad jutri podnevi prišel v Richards Bay.

Lep sončen četrtek je bil in tudi sprva strmi valovi z juga so se do večera razvlekli. Ladje bom verjetno spet začel srečevati proti jutru. Zadnjo noč na oceanu mi spet krasijo zvezde.

27.7. Pozno zvečer sem vendarle spet prišel do vetra za jadranje. Najprej JZ, nato J in po polnoči JV, ki je do jutra s 15 narasel na 25 vozlov. Jadranje je bilo nekaj ur kar živahno, saj so tudi valovi z juga zrastli čez 3m. Dopoldne je sončno, veter se umirja, valovi ostajajo. Darko je sporocil, da sem srečko, ker se je nevarno vreme pred menoj pomirilo. Tudi dež je izginil iz napovedi. Sol, ki so jo čez noč na barko nametali valovi, bom z veseljem namesto dežja kar sam spral s curkom vode v marini. Morski tok tu najbrž precej meandrira, ker se mi kurz in hitrost vseskozi dosti spreminjata. Še 150 milj. Še 26 ur 🙂

26.7. Morje je bilo danes še bolj mirno kot včeraj in opoldne, ko je zmanjkalo vetra, sem zagnal motor. Zvečer se je morje zgladilo, da si se lahko gledal v njem in rdeče sonce se je potopilo v morje.

Napoved za noč in jutri je dež, a si to pod vtisom večera kar težko predstavljam. GPS mi je uro prestavil spet za uro nazaj in sem zdaj na istem času, kot doma, toda tukaj je zima in sonce zahaja že ob petih.

Motor drdra v zaenkrat mirno noč.