26.7. Ponoči, ko je zmanjkalo vetra, sem pospravil genovo in tangun. Pri tem se je 15 kilogramski tangun snel z nosilca na jamboru in mi padel na glavo, da se mi je kar zabliskalo. Na srečo imam trdo glavo, le vrat me danes boli. Pred tedni se mi je tangun podobno že enkrat odklopil, ker se je odlomil varnostni vijak petelina na spojnem zglobu. Takrat tega nisem popravil, ker jih pač nisem dobil po glavi.

Ko se je zdanilo, sem na tangunu povrtal ostanek starega varnostnega vijaka in privil novega. Tangun zdaj pospravljen spet visi z jambora.

Cel kup pregovorov bi mi ob tem lahko povedali stari modreci: Vsaka šola nekaj stane, Kar lahko danes storiš ne odlašaj na jutri. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Pametni se učijo na tujii izkušnjah in napakah, ne na svojih, …

Tudi jaz nisem več najmlajši, o modrosti pa naj sodijo drugi. Za mojo mamo sem itak vedno trapast, ko grem na morje 🙂

Zjutraj je zapihal severovzhodnik s katerim zdaj s polnimi jadri jadram kot po Piranskem zalivu. Prav nenavadno je, kako nezanesljivi so v zadnjih dneh vremenski modeli za to območje. Ne zadanejo vremena niti za 2 dni v naprej. Tam, kjer bi zdaj že tri dni moral jadrati v močnem južnem vetru, imam jadranske razmere.

Kaže, da se bo večina grdega vremena pred menoj razgradila brez moje prisotnosti. Ali pa bo nastalo kaj novega, kar še ni napovedano? Do Afrike imam še 285 milj, še dva dni. Kmalu bom začel odštevati ure.

25.7. Miren lenoben dan z vse slabotnejšim vzhodnikom. Dan počasnega jadranja, dan za premišljevanje, dan za domotožje.

Čas si krajšam s knjigami in dostii sem jih letos prebral na Indijskem oceanu. Nekaj Zlatinih švedskih kriminalk, nekaj nemških in angleških knjig iz jadralskih knjižnic za izmenjavo, ki se nahajajo po marinah in še zadnjo od Hosseinijevih ganljivih zgodb sem ravno zaprl.

Jutrišnje nevihte me prav nič ne veselijo.

25.7. Ponoči mi plohe in ladje niso pustile veliko spati. Zjutraj so šle plohe na sever, ladje pa čakajo na jutrišnjo noč. Za 15-20 vozlov vzhodnika imam in jadram s skrajšano genovo, da ne prekoračim 140 miljske omejitve.

Iz Darkove napovedi vidim, da me jutri čaka živahna noč. Oglasil se mi je tudi Tone Kosi in svetoval, naj se grem pred napovedanim neurjem v sredo in četrtek skrit v Maputo, ker je mislil, da jadram med Madagaskarjem in Mozambikom. Ko sem mu razložil, kje sem, mi je poslal sms, da bo s prihodom v Afriko v petek vse v redu, da pa me bo fronta v sredo vseeno vsaj ošvrknila s 6 bf JZ in JV, z nevihtami in s 3-5 m vala.

Morda se pa do jutri še kaj spremeni? Sicer se bom pač en dan spet namakal s sladko in slano vodo. Je pa za uteho tole jadranje danes čisto sproščujoče.

24.7.Temni oblaki so postali divja nevihta. Uspel sem ravno še pravi čas pospraviti jadra ter elefone in GPS-e dati v kovinsko škatlo, povezati bimini in že je z nalivom privršalo 45 vozlov vetra in bliskalo se je na gosto, da je skoraj spet nastal dan.

V pol ure je bilo potem vse mimo in zdaj se bliska za mano. Ostalo je zmešano morje, veter se počasi pobira. Darko mi je poslal nasvet, naj ne hitim, če se želim izogniti grdemu vetru pred Afriko in ob nasvetu še novo napoved, ki je v primerjavi z včerajšnjo postavljena na glavo. Zdaj kaže, da bo v prihodnjih dneh le malo vetra in vsak dan iz druge smeri.

Ni strahu, da bi bil prehiter ob tako šibkem vetru.

24.7. Prijetno jadranje rahlo v veter sem imel čez dan pri 10-15 vozlih južnika. Glede napovedanega močnega vetra je zaenkrat ostalo le pri grožnji, a iz temnih dežnih oblakov pred seboj sklepam, da noč ne bo več prijetna. Še približno 500 milj imam do Richards Baya. Še 3-4 dni.