25.5. Morski tokovi se tukaj precej mesajo. Glavni vpliv imajo sicer pasatni vetrovi, ki povrsinsko vodo pred seaoj zenejo proti zahodu, tukaj ob obali pa tok zavija zaradi oblike morskega dna, plimovanja in zaradi dotoka rek. Prva dva dni sva imela nekaj desetink vozla toka od zadaj, vceraj pol vozla nasproti, ponoci malo z desne in nato z leve. Danes nama ob 10-15 vozlih severovzhodnika tok od zadaj dodaja kar en vozel pri hitrosti. Pred Amazonijo bo morski tok spet tekel nasproti. Lep je dan. V lahkem vetru je tudi jadranje lahkotno in udobno. Ladijski kuhar pripravlja makarone.
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company
Poročila s poti
24.5. Prejsnje dni sem ponoci lahko gledal zvezde, videl juzni kriz na levi in veliki voz na severu, sinoci pa se je pooblacilo in nevihte nad obalo so razsvetljevale nebo. Proti jutru so tudi do nas prisle plohe z drobnim dezjem in veter je oslabel pod 10 vozkov. Ribiske colne se vedno pogosto srecujeva na morju. Popoldne so se plohe razredcile in spet lahko hitreje jadrava. Tezav z morsko boleznijo tokrat ni in prehrana je ze od zacetka spodobna. Zadnjic, ko sem prijadral cez Atlantik, je bil trup parke na gosto porascen z nekimi sluzastimi priseski, v marini sem pred odhodom videl, da je imela barka goste brke in brado iz alg, vceraj pa sem med plavanjem videl, da je trup Skokice le se malo obrascen. Kaze, da morski priseski niso preziveli recne vode, recne alge pa ne morske. Recno in morsko vodo bomo pod Skokico v prihodnjih tednih se nekajkrat zamenjali in trup bo cistila narava?
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company
23.5. Zavila sva proti Fortalezi, da sem si spotoma preko mobilnega interneta lahko pogledal nove vremenske napovedi. Le te so glede vetra še naprej ugodne, le dežja bo v prihodnjih dneh kar nekaj.
Včeraj se je vzhodnik opkrepil na 25 vozlov in zdaj že drugi dan z dvakrat skrajšanimi jadri lahko kar hitro jadrava proti severozahodu.
Včeraj in ponoči sva jadrala kakšnih 40 milj od obale, a sva na morju še vedno pogosto srečevala ribiče v odprtih čolnih. Na srečo so vsi osvetljeni z navigacijskimi lučmi, da se jim lahko izogibava.
Počutje na krovu je čisto v redu. Do Belema v ustju reke Para imava še okrog 700 milj jadranja in načrtujem, da bova v porečje Amazonke prijadrala v nedeljo.
21.5. Zjutraj sva se z vlakom odpeljala v Joao Pessoa in na kapitaniji dobila plovno dovoljenje do Amazonije, potem sva se zapeljala v Cabedelo na carino, kjer sem preklical začasni uvoz barke, v Intermaresu sva oddala izposojeni avto in se sredi dneva vrnila v Jacare.
Opravkov na barki je sicer še nekaj, a jih lahko opraviva med jadranjem. Vremenska napoved je ugodna, z zmernim vzhodnikom ob obali v prihodnjih dneh.
Odvezala sva vrvi in z oseko po reki navzdol odjadrala do morja in na Atlantiku čez kakšno uro med plitvinami prišla do dovolj globoke vode, da sva lahko zavila na sever. Morje je plitvo in dostii luči ribiških čolnov je videti na morju, zato bova jadrala vsaj 10 milj od obale. Ponocč sva s 15 vozli JV že jadrala mimo Natala, katerega luči so razsvetljevale nebo nad obalo.
20.5. Ponoči sva z Dušanom priletela v Recife, si izposodila avto in ob sončnem vzhodu sva bila že v ribiški vasi Jacare, kjer naju je Skokica pričakala privezana ob pomol na reki Paraibo. Na krovu in v notranjosti je bilo vse tako kot pred dvema tednoma, ko sem barko tukaj zapustil. Celo okna sem takrat pred odhodom dovolj dobro zatesnil, da so zdržala tropske nalive v preteklih dneh in je bila notranjost barke suha.
Dan je bil lep vroč in soparen. Na tropsko podnebje sva se z Dušanom navajala med krpanjem in lepljenjem genove na tleh pomola. Veliko razpok in lukenj so valovi, sonce in veter v minulih štirih letih zadali temu velikemu sprednjemu jadru.
Večino poškodb sva do večera polepila in zalikala, da bi genova vendarle zdržala še naslednjih za letos načrtovanih devet tisoč milj po Atlantiku in Sredozemlju do Slovenije.
Do večera sva na barko zvozila tudi še hrano, pijačo in nafto ter napolnila tanke z vodo za naslednja dva tedna, ko bova sprva ob severni brazilski obali in nato po rekah skozi tropski pragozd iskala pot do Amazonke. Prvih 1700 milj bova na krovu Skokice sama, potem pa v Francoski Gvajani dobiva družbo novih članov posadke.
V ponedeljek naju čaka le še boj z uradniki za ureditev izstopnih ladijskih dokumentov in nekaj manjših opravil na Skokici. Upam, da bova pri oblasteh dovolj uspešna, da bi že pred večerom lahko zaplula na Atlantik.
Vabilo na obisk Internautice v petek ob 15.30 in soboto ob 14. uri.
INTERNAUTICA 2018 – Vabilo na pogovor z Miranom Tepešem in Milanko Lange Lipovec