1.6. Žal se veter ne drži napovedi. Namesto 12 vzhodnika piha 15-25 severnika, ki je dvignil kratke ostre valove, v katere se neprestano zaletava barka. Z jadri in motorjem zdaj le počasi napredujeva, medtem ko sva bila zvečer s pomocjo toka Amazonke kar hitra. Čim prej.morava stran od razburkane, blatne vode, polne plavajočih dreves, debel in vej, a pred nama je še 60 milj mučnega prebijanja čez plitvine, preden zares zaplujeva v Atlantik.

Dopoldne je veter vendarle obrnil na 15-20 vzhodnika in spet se je dalo jadrati, le hitrost na GPS-u je bila zaradi 4 vozlov nasprotnega toka obupna. Popoldne se je veter še okrepil na 20-25 in jadra sva z Dusanom 2X skrajšala in orcava proti severovzhodu. Popoldne se je končno obrnil tudi tok, ki nama zdaj dodaja kar 5 vozlov hitrosti. Jadranje se je iz skoraj obupa spremenilo v pravo poezijo.

Žal vem, da ne bo trajalo več kot 6 ur, ko se bo plimski tok spet obrnil in jadranje bo spet postalo počasno nabijanje v valove. Zaradi naplavin rek se plitvine pod 5 m tukaj raztezajo kar 80 milj od obale in tako daleč na odprto morava jadrati proti severovzhodu, preden bova lahko zavila proti Gvajani. Morje je še vedno blatno, kakavasto.

Ko je tok od spredaj je blatno, ko pa je od zadaj je čokoladno 🙂

EKVATOR – jadranje čez ekvator je bilo tokrat drugačno kot sicer. Prejadrala sva ga med otoki na reki Amazonki med pravim tropskim nalivom.

Ja, tudi pesem je bila. Pozejdonu sva namenila priredbo znane pesmi Roža Amazonke 🙂 Vse je posneto, dokumeirano in bo objavljeno na CNN in MTV čim montazerji koncajo z delom.

Jadrava in motorirava po širni Amazonki proti severu in če bo šlo vse v redu, bova jutri spet na Atlantiku. Upam, da se bo vreme držalo ugodne napovedi in bodo rečni in morski tokovi milostni, da bova do nedelje zvečer prijadrala do 480 milj oddaljenega Kourouja v Francoski Gvajani.

31.5.  Na reki je bilo ponoči dovolj mirno, da sem si po nekaj dneh lahko privoščil normalno količino spanja brez prekinitev in dežurstev.

Zjutraj sva dvignila sidro in potem zaman iskala otoke, ki so bili na kartah narisani pred vhodom v plovni kanal do mesteca Afua. Preprosto sem potem sledil lokalni potniški ladjici in pozorno oopazoval globinomer. Zaplula sva čez narisane otoke in dopoldne spustila sidro pred mestecem.

Tukaj vse deluje na gotovino, menjalnice in banke pa so danes zaradi praznika zaprte. Bankomati podobno kot večinoma drugod po svetu tudi tukaj ne sprejemajo mojih NLB kartic – in tudi Dušanovih ne 🙂 , zato bova ostala brez kosila v restavraciji in žal ne bova mogla dotočiti nafte. Pretekle 3 dni sva po rekah neprestano motorirala in nafte v tankih ni več veliko, vendar glede na ugodno vremensko napoved, nafte za nadaljevanje ne bova potrebovala veliko. Sline pa se mi cedijo po kosilu v restavraciji :).

Glede na to, da ne moreva tukj nič kupiti, bova že popoldne odjadrala proti severu v Amazonko in potem v Atlantik proti Francoski Gvajani.

V preteklih dneh mi tukaj ni uspelo naštudirati tokov plime in oseke. Preprosto se nikoli ne ujemajo s tablicami plime in oseke za kraje ob poti. Včasih je tok nasproti on plimi, včasih ob oseki. Ne kapiram. Naučil sem se le, da tok proti morju traja dlje in je tudi močnejči.

Na srečo se je tukaj spet pojavil veter, saj so reke široke kot velika jezera in bova lahko spet tudi jadrala.

Še nekaj fotografij iz preteklih dni v Amazoniji: