3.6.  Proti jutru je izginil najprej veter nato pa skoraj v celoti še morski tok in zadnje tri ure je Skokico zjutraj poganjal motor. Edino kar ni izginilo je bil dež. Ta se je neprestano ulival z neba, zdaj v obliki debelih kapelj, zdaj v obliki drobnih gostih kapljic. Ni in ni ga hotelo zmanjkati vse do popoldneva, ko je sonce začelo kukati skozi oblake.

Zjutraj sva ob višku plime zaplula v kanal proti mestu Kourou in potem še kakšno miljo po reki navzgor do private marine, kjer so nam dovolili za nekaj ur privezati barko, da smo napolnili tank z vodo in se z domačinom Francoisom odpeljali v trgovino po hrano za naslednje dni.

Na Skokico se je zjutraj že vkrcal Miodrag, Blaž pa ride jutri.

Francois nam je iz avta na hitro razkazal tudi Kourou in nas odpeljal tudi do bližnjega vesoljskega središča, od koder v vesolje izstreljujejo rakete s sateliti.

Še en dan si bomo vzeli za ogled Gvajane, potem pa v torek odjadramo naprej proti severu, proti Surinamu in Barbadosu.

Uredil sem nekaj prejšnjih poročil in dodal fotografije, tudi ribo, na katero je Dušan tako nesrečno ponosen 🙂

2.6. Morje je bilo zvečer spet blatno, a je ponoči kmalu postalo čokoladno ? . Končno sva se prebila iz amazonskih plitvin in območja norih plimskih tokov. Kar hitro sva z 20 vozli severovzhodnika jadrala skozi z mesecem obsijano noč . Morski tokovi so tukaj z boka, izmenično po 6 ur proti obali in od obale. Morje ima danes zjutraj že dosti bolj modro barvo. Pogled na črne oblake v okolici napoveduje moker dan.

Kisel in za trope hladen dan je za nama, a poln dobrega jadranja. Severovzhodni pasati so barko nagnili na levi bok in jo krepko gnali proti severozahodu, da je Skokica postavila nov rekord.

215 prejadranih milj v 24 urah sem zabeležil v ladijski dnevnik.

Skokica je s praznimi tanki za nafto in vodo vse hitrejša. Nekaj je k rekordu pripomogel tudi morski tok, ki je danes v primerjavi z včerajšnjim dnem nekaj ur več in močneje tekel proti severu, kot pa proti jugu.

Pogosto srečujeva ribiške čolne in ladjice. Da je morje bogato z ribami je spoznal tudi Dušan, ko je trnek za nekaj minut pomočil v vodo in ujel polmetrsko pikčasto ribo, jo privlekel na barko in slikal, nato pa izpustil ?? Le poljubil je ni.

Druga riba mu je potem čez nekaj minut vabo odnesla s seboj. Kaže, da v Kourou prijadrava že jutri zjutraj. Na krov barke za pot proti Karibom v prihodnjih dneh dobiva še dva nova člana posadke.

Popoldne sva za rtom Cassipore zavila na levo proti Francoski Gvajani in prijadrala do severnega ekvatorialnega toka, ki se pred obalo J. Amerike odklanja proti SZ, proti Karibom. Tok naju je s 4 vozli hitrosti vzel s seboj in lahkotno sva s preko 10 vozli hitrosti skozi neutruden gost droben dež jadrala proti Francoski Gvajani.

Zvečer sem ugotovil, da sva prehitra, zato sva pospravila jadra in Skokico spremenila v splav, Dusan pa je ponoci postal kapitan splava. Tukaj bi bil s tem tokom celo v sodu dovolj hiter, da bi v tednu ali dveh priplul do Karibskega morja.

Pred Kouroujem so plitvine in ozek plitev kanal do mesta, ki bi ga bilo vsaj prvič pametno preplulti podnevi. Zato ponoči pač splavariva.

1.6. Žal se veter ne drži napovedi. Namesto 12 vzhodnika piha 15-25 severnika, ki je dvignil kratke ostre valove, v katere se neprestano zaletava barka. Z jadri in motorjem zdaj le počasi napredujeva, medtem ko sva bila zvečer s pomocjo toka Amazonke kar hitra. Čim prej.morava stran od razburkane, blatne vode, polne plavajočih dreves, debel in vej, a pred nama je še 60 milj mučnega prebijanja čez plitvine, preden zares zaplujeva v Atlantik.

Dopoldne je veter vendarle obrnil na 15-20 vzhodnika in spet se je dalo jadrati, le hitrost na GPS-u je bila zaradi 4 vozlov nasprotnega toka obupna. Popoldne se je veter še okrepil na 20-25 in jadra sva z Dusanom 2X skrajšala in orcava proti severovzhodu. Popoldne se je končno obrnil tudi tok, ki nama zdaj dodaja kar 5 vozlov hitrosti. Jadranje se je iz skoraj obupa spremenilo v pravo poezijo.

Žal vem, da ne bo trajalo več kot 6 ur, ko se bo plimski tok spet obrnil in jadranje bo spet postalo počasno nabijanje v valove. Zaradi naplavin rek se plitvine pod 5 m tukaj raztezajo kar 80 milj od obale in tako daleč na odprto morava jadrati proti severovzhodu, preden bova lahko zavila proti Gvajani. Morje je še vedno blatno, kakavasto.

Ko je tok od spredaj je blatno, ko pa je od zadaj je čokoladno 🙂

EKVATOR – jadranje čez ekvator je bilo tokrat drugačno kot sicer. Prejadrala sva ga med otoki na reki Amazonki med pravim tropskim nalivom.

Ja, tudi pesem je bila. Pozejdonu sva namenila priredbo znane pesmi Roža Amazonke 🙂 Vse je posneto, dokumeirano in bo objavljeno na CNN in MTV čim montazerji koncajo z delom.

Jadrava in motorirava po širni Amazonki proti severu in če bo šlo vse v redu, bova jutri spet na Atlantiku. Upam, da se bo vreme držalo ugodne napovedi in bodo rečni in morski tokovi milostni, da bova do nedelje zvečer prijadrala do 480 milj oddaljenega Kourouja v Francoski Gvajani.

31.5.  Na reki je bilo ponoči dovolj mirno, da sem si po nekaj dneh lahko privoščil normalno količino spanja brez prekinitev in dežurstev.

Zjutraj sva dvignila sidro in potem zaman iskala otoke, ki so bili na kartah narisani pred vhodom v plovni kanal do mesteca Afua. Preprosto sem potem sledil lokalni potniški ladjici in pozorno oopazoval globinomer. Zaplula sva čez narisane otoke in dopoldne spustila sidro pred mestecem.

Tukaj vse deluje na gotovino, menjalnice in banke pa so danes zaradi praznika zaprte. Bankomati podobno kot večinoma drugod po svetu tudi tukaj ne sprejemajo mojih NLB kartic – in tudi Dušanovih ne 🙂 , zato bova ostala brez kosila v restavraciji in žal ne bova mogla dotočiti nafte. Pretekle 3 dni sva po rekah neprestano motorirala in nafte v tankih ni več veliko, vendar glede na ugodno vremensko napoved, nafte za nadaljevanje ne bova potrebovala veliko. Sline pa se mi cedijo po kosilu v restavraciji :).

Glede na to, da ne moreva tukj nič kupiti, bova že popoldne odjadrala proti severu v Amazonko in potem v Atlantik proti Francoski Gvajani.

V preteklih dneh mi tukaj ni uspelo naštudirati tokov plime in oseke. Preprosto se nikoli ne ujemajo s tablicami plime in oseke za kraje ob poti. Včasih je tok nasproti on plimi, včasih ob oseki. Ne kapiram. Naučil sem se le, da tok proti morju traja dlje in je tudi močnejči.

Na srečo se je tukaj spet pojavil veter, saj so reke široke kot velika jezera in bova lahko spet tudi jadrala.

Še nekaj fotografij iz preteklih dni v Amazoniji: