cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Jadranje

Popoldne sva zapustila ozke reke amazonskega gozda in priplula do reke Jacare Grande ter s tem v porecje Amazonke in nekaj ur pozneje se v delto te najvecje reke.. Bregova reke sta se zelo razmaknila in spet je bilo kot pri plovbi po jezeru. Tok se je obrnil nasproti, zato sva do vecera sidrala v enem od stranskih recnih rokavov in med cakanjem na ugoden tok zamenjala pripono, ki se je razcvetela pred tremi tedni, ko sem zadnji dan moral trdo orcati pred prgodom v Brazilijo. Zvecer sva se s pomocjo stirih vozlov hitro plula proti severu in sidro ponoci spustila blizu Afue, le se 10 milj juzno od ekvatorja. Dusan ze pripravlja pesem za Pozejdona oa prvem preckanju najdaljsega vzporednika.
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company

Jadranje

30.5. Recni delfini so videti kot vodne posasti – grbasti in cudnih barv. Ponoci sta dva plavala okoli barke, hropla in cofotala, da sem lahko zaspal sele, ko sem se preprical, da gre zares le za delfina. Dezeven dan je, kot se za Amazonijo spodobi. Ploveva skozi dzunglo in pretezno imava tok nasproti, zato sklepam, da sva se vedno v porecju Pare. Ob recnih bregovih se vrstijo hiske na kolih in mnoge imajo zraven postavljene tudi zage, kjer v deske razzagajo hlode, ki jih privlecejo iz gozda. Tropski les je cenjen po svetu. Vetra in valov sva se z Dusanom ze skoraj popolnoma odvadila.
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company

Jadranje

29.5. Vceraj sva z Dusanom iz Belema se pred nocjo po recnih rokavih odplula do siroke reke Para in obrnila na jugozahod. Na poti globlje v osrcje Amazonije so naju spremljale nevihte in skoraj celo noc mocile plohe. Reka Para je siroka, zato nocna plovba dezju navkljub ni bila prenaporna.. Nameravala sva sidrati, ko se nama bo tok obrnil nasproti, a je majin plimni val trajal celo noc, luna pa je skozi oblake dala dovolj svetlobe, da sva med otoki in plitvinami nasla odcep na zahod proti prelivu Breves. Nekaj ur spanca sva nasla ob otoku na robu jezera, potem pa v soncnem dopoldnevu nadaljevala s plovbo med otoki proti zahodu in sredi dneva nasla vhod v preliv, ki naju bo naslednjih 200 milj po labirintu ozkih vodnih poti skozi pragozd popeljal do Amazonke. Jadrnic tukaj ne vidijo pogosto, zato si naju pogosto pridejo na colnih ogledati domacini iz vasi ob reki. Zaradi obilice vej in hlodov, ki plavajo po rekah, bova ponoci poslej raje sidrala. Navticne karte Navionics in Garmin se lepo dopolnjujejo in so skupaj dovolj natancne.
Please note your reply is limited to 160 Latin characters or approximately 135 for non-Latin characters.
Sent via Inmarsat. The mobile satellite company

Atlantik

28.5.  Kar nekaj ur sem danes v Belemu preživel s sicer prijaznimi uradniki in kar nekaj kilometrov sem prehodil med uradi, da sem izpolnil vse njihove zahteve in sva na koncu dobila izstopne papirje za barko in žige v potna lista.

Belem je milijonsko rečno pristaniško mesto s starim kolonialnim mestnim jedrom, katerega mandrač kar vrvi od prometa in življenja, saj sem prihajajo ribiči prodajati svoje ribe, in sem se stekajo ladijske potniške poti s številnih rečnih otokov v okolici.

Naslednje dni se bova potepala po rekah Amazonije in po vmesnih rečnih rokavih, ki jim tukaj pravijo “furos”, Ti rokavi in kanali povezujejo med seboj številne reke. Nekateri so plovni in po njih je mogoče skozi tropski pragozd od Belema pripluti vse do Amazonke.

Upam, da bova v prihodnjih dneh dovolj uspešna pri iskanju pravih rek in na rečnih križiščih ne bova prepogosta zašla.

Atlantik

27.5.  Morski tok nama popoldne v reki Para ni vrnil vsega, kar nama je dopoldne vzel, a z dvema vozloma hitrosti v krmo naju je dovolj podprl, da sva ponoči skozi nevihte priplula v bližino Belema in v stranskem rečnem rokavu spustila sidro.

Reka Para je v spodnjem toku široka 25 milj in sva med jadranjem po reki navzgor lahko videla le nekaj milj oddaljeni desni breg reke, medtem ko se je levi breg skrival za obzorjem. Prvih nekaj ur sva morala slalomirati med ribiškimi čolni in mrežami, ki jih ribiči napenjajo preko reke in s pomočjo toka plime in oseke dosežejo podoben učinek, kot da bi mreže vlekli za čolnom.

Skrbelo me je, kako bom te mreže videl ponoči, saj jih ribiči postavljajo na stotine metrov počez tudi čez plovni kanal, pa naju je zvečer rešila tovorna ladja, ki je zaplula z Atlantika po reki navzgor proti Belemu. Ribiči so pred njo mrzlično pospravljali mreže in za ladjo je bila plovna pot potem brez ovir.

Več objav

Archives