cropped-barka-izsek.jpg

Poročila s poti

Sredozemlje
18. maja, 2020

S “tasmansko posadko” smo tokrat napenjali jadra na barki. Bojan, Manca in Tomaž so pred dobrima dvema letoma z menoj jadrali od Sydneya do Hobarta in soglasno smo v nedeljo ugotovili, da je jadranje po Koprskem zalivu veliko bolj udobno :).

Z burjo smo najprej jadrali proti Trstu, a se je veter potem obrnil na severozahodnik in smo obrnili proti Piranu, pred katerim je veter izpuhtel.

Pozneje nas je osrečil zmeren jugozahodnik in odjadrali smo proti Kopru.

Še vedno upam, da bodo Hrvati in Grki kmalu odprli meje in morje, da bomo lahko spet jadrali tudi na malo daljše proge.

 

Sredozemlje
10. maja, 2020

Po nekaj dneh premora smo spet lahko razpeli jadra in rezali valove po slovenskem morju. Čez mejo nam korona omejitve žal še vedno ne pustijo.

V družbi Janeza in Igorja smo v petek z rahlim vetrom jadrali od Izole daleč okoli Pirana do Bernardina, kjer smo zvečer spustili sidro.

V soboto dopoldne smo v jadra spet lovili sapice na poti do tromeje, dokler nas popoldne ni osrečil prijazen južni veter, ki je vsaj malo nagnil Skokico in jo pognal nazaj proti obali.

 

Video: Od tromeje proti Piranu

Tudi ta konec tedna smo se s pomočjo vetra "sprehajali" po slovenskem morju. V soboto nas je na poti od tromeje proti Piranu osrečil južni veter.

Objavil/a Skokica dne Nedelja, 10. maj 2020

 

Sidro smo za čez noč spustili v Strunjanskem zalivu in lep dan zaključili s sprehodom med oljčnimi nasadi in po razglednih poteh na Strunjanskem polotoku.

Danes pa smo jadrali do Tržaškega zaliva in barko nato za naslednjih nekaj dni spet privezali v izolski marini.

Nekako sem se že nagledal vseskozi ene in iste obale. Čas je že, da nam politiki odprejo vratca naše kletke in nas spustijo na prostost.

Jadranje
29. aprila, 2020

Vse kaže, da bodo zaščitne maske še kar nekaj časa del našega vsakdana in nobene potrebe ni, da bi bile maske enolične.

Pri nas doma zaščitne maske šivamo po naročilu in iz naravnih materialov. Žena jih je v marcu, ko je vladalo hudo pomanjkanje, najprej zašila za prijatelje in prodajalce v nekaj okoliških trgovinah, zdaj pa šiva bombažne zaščitne maske tudi za različne priložnosti in z različnimi vzorci.

Spoštujem naravo, zato mi je všeč, da so maske pralne in namenjene za večkratno uporabo, narejene pa iz več slojev bombaža in imajo podobno sposobnost filtriranja mikro delcev velikosti virusev kot maske za enkratno uporabo, ki jih v teh dneh na TV vidimo pri politikih.

Zlato sem nagovoril, da naj naredi nekaj mask tudi z morskimi motivi.

Več o zaščitnih maskah lahko preberete na tej povezavi: https://www.tepes.info/zascitne-maske/

Jadranje
27. aprila, 2020

Nekateri se sprašujete, zakaj v teh časih jadram, medtem ko večina drugih jadralcev ne.

Odgovoril bom le zase.

Jadranje je moj način popotovanja in moj način življenja. Z jadranjem skrbim za svoje mentalno zdravje v teh morastih dneh omejitev, a hkrati je jadranje zame tudi posel in na jadrnici je moje delovno mesto. Pišem jadralske potopise, prodajam jadralske knjige, prirejam jadralske počitnice in tečaje jadranja. Od vseh teh dejavnosti državi plačujem davke.

Da bi vse to lahko počel še naprej, moram vaditi. Vadba je pri meni jadranje. »Vaja dela mojstra in mojster dela vajo«, pravi pregovor. Jadranje in nabiranje izkušenj je predpogoj za varno plovbo v različnih razmerah. Tečajniki, ko jih bo država končno spustila na morje, bodo od mene pričakovali, da jadranje obvladam.

Na upravi za pomorstvo imajo v teh dneh nekaj pomislekov glede varnosti jadralcev. Mislim da na slovenskem morju ni veliko jadralskih nesreč, ki bi zahtevale njihovo posredovanje, zase pa lahko trdim, da sem dovolj šolan, da znam brati vremenske karte, v preteklih desetletjih pa sem si na svetovnih morjih nabral tudi dovolj izkušenj, da se bom znašel in varno jadral tudi na domačem morju.

In še enkrat ponavljam, jadranje je najboljša oblika samoosamitve, če pa me moje delo tudi veseli, to verjetno tudi v teh časih še ni prepovedano.

Na morju so bile danes le sapice, zato je motor na Skokici “polnil akumulatorje” na poti do Izole.

Sredozemlje
26. aprila, 2020

Včeraj zvečer se mi je na krovu Skokice pridružila direktorica in potem sva najprej sidrala pod klifom pri Izoli, pa se je nad Krasom in za italijansko obalo kmalu začelo bliskati, zato sva se raje preselila v Strunjanski zaliv, ki je bolje zaščiten pred severnikom in vzhodnikom.

Obilen dež je ponoči s palube spral sol, ki so jo včeraj na barko nametali valovi juga. Težki oblaki so se začeli redčiti šele proti poldnevu, ko se je spet pojavil tudi veter z juga. Sredi dneva sem dvignil sidro in z rahlim južnim vetrom sva z Zlato odjadrala od obale.

Valov ni bilo, zato je bilo jadranje prav sproščujoče lenobno. Po nekaj urah sem Skokico usmeril proti Piranskemu zalivu, kjer sva pred Sečo pod večer spustila sidro.

Večer je danes miren in jasen.

Več objav

Archives