Objavil sem program tečajev odprtomorskega jadranja v septembru: https://www.tepes.info/domov/jadranje/jadralni-tecaji/
Dokler bo imela Slovenija Hrvaško na rdečem korona-seznamu, bomo jadrali do Italije, ko bodo omejitve odpravljene, pa bomo spet jadrali tudi med hrvaškimi otoki.
Podobno načrtujem tudi glede programa aktivnih jesenskih jadralnih počitnic v oktobru.
Iz italijanskega turbo turizma smo se vrnili na domačo stran Jadrana, kjer je gneča manjša in morje bolj modro.
Po severnem Jadranu smo spet jadrali z rahlim maestralom, včeraj pa nas je ob slovenski obali za zaključek kratkih počitnic preganjala lepa burja.
Od srede naprej bomo spet napenjali jadra. Tokrat gremo spet v Italijo, a precej bolj na jug.
V ospredju bo jadranje na malo daljše proge, vendar se bomo vmes tudi kje ustavili. Ne bomo obiskovali počitniških krajev, temveč kulturno-zgodovinska in ribiška naselja kot so Benetke, Chioggia, Ravenna in verjetno tudi San Marino.
Petek in soboto smo namenili jadranju po severnem Jadranu, do Lignana v Italiji in smo za to dodobra lahko izkoristili lep maestral, ki se je razvil popoldne.
Na mojih elektronskih navtičnih kartah nimam narisanega plovnega kanala skozi podvodne sipine do lagune, a vedel sem, da je tam in brez težav smo ga našli. Lepo je označen z lesenimi koli na vsakih sto metrov.
Lignano je znan po množičnem turizmu, a pogled na množico hotelov in apartmajskih zgradb ob nekajkilometski plaži je presegel moja pričakovanja, prav tako množica ljudi na plažah.
Betona in turistov je dosti preveč za moj okus in morje je kalno od mivke ter čokoladne barve zaradi obsežnih lagun v zaledju, toda v Lignanu še nisem bil in to turbo-turistično prestolnico sem enkrat moral videti. Najprimernejši čas za obisk je pač zdaj, ko nam je naša oblast močno otežila jadranje po lepši naravi in čistem morju med osamljenimi otoki Hrvaške.
Množici turistov navkljub pa je nekaj vendarle potrebno omeniti. Lignano je lepo urejeno in čisto turistično mesto, mnogi obiskovalci v teh korona časih na ulicah med sprehodom nosijo zaščitne maske in tudi turistični delavci ter natakarji zaščitne maske nosijo na obrazu in ne pod brado, kot je to skorajda pravilo v Sloveniji in na Hrvaškem.
Lignano smo zapustili v soboto popoldne, ko je bila plima v plovnem kanalu dovolj visoka in z lenim popoldanskim maestralom odjadrali nazaj proti Sloveniji.
Tekmovalna skakalna sezona je letošnje poletje zelo kratka. Strah pred korono je žal premočan.
Žal korona ukrepi slovenske vlade krojijo tudi naše jadranje in namesto načrtovanega jadranja okoli Istre in med kvarnerskimi otoki, zdaj jadramo med Slovenijo in Italijo.
Vetra sicer ni veliko, a za premikanje izkoristimo kar nam narava daje.
Sama dekleta mi tokrat delajo družbo na barki. Poleg Zlate sta na Skokici še Katja in Hana, danes pa sta na obisk prišli še Anja in naša najmlajša mornarka Ella.
Včeraj smo se med jadranjem ustavili na sidrišču pri Belih skalah, danes pri Strunjanu in voda je zdaj tudi na Jadranu zares tropsko topla, da lahko plavam tudi malo dlje naokoli :).
Popoldneve in večere pa si popestrimo s sprehodi po Izoli in po hribih v okolici.
Popravek: Malo sem spremenil program tečaja odprtomorskega jadranja za konec avgusta (glej zemljevid) zaradi negotovosti glede ukrepov slovenske vlade v zvezi s Hrvaško. Jadrali bomo čez severni Jadran do Ravenne (z možnostjo izleta do San Marina).
Za letos imam v načrtu še en odprtomorski tečaj v drugi polovici septembra (verjetno do Riminija in San Marina) ter aktivne jadralske počitnice v drugi polovici oktobra med kvarnerskimi otoki.
Navtična sezona je tudi v Sloveniji na vrhuncu in v Piranskem zalivu ter pred Izolo je na sidriščih ob obali mogoče videti veliko plovil.
Od Skokice sem se za nekaj dni poslovil, saj so nam oblastniki po Evropi končno dovolili nekaj poletnih skakalnih tekmovanj (jesenska pa žal odpovedali).
