Sedma etapa – Raiatea (Francoska Polinezija) – Puerto Montt (Čile)
8.10.
Smo že na pot proti Tihemu oceanu. Ko med postankom na letališču v Los Angelesu na spletu gledam na zadnje vremenske karte, mi še ni popolnoma jasno, kam bomo v ponedeljek ali torek odjadrali. Glede na vremenske statistike sem načrtoval pot najprej kakšnih 900 milj proti jugu in potem z zahodnikom na vzhod, sedaj pa kaže, da nam bo pot proti jugu sredi tedna zaustavil precej močan jugovzhodnik. Morda se vremenska napoved do torka še spremeni, sicer si bomo prvi teden dokler se vreme ne ustali, namesto otočja Australs, ogledovali otočje Tuamotu, .
10.8.
Včeraj smo prileteli na Raiatejo in Skokico našli privezano ob pomol. Prvi vtis po preskusu motorja je, da je z njim vse OK. Kaže, da so v ladjedelnici naredili vse, kar je bilo dogovorjeno in hlajenje motorja spet normalno deluje. Čez dan smo na barki in na jamboru montirali novo opremo. Pripone in windex so sedaj spet OK, elektronika pa zaenkrat še ne deluje. Pri vetromeru moram povezati le še žice, za kar mi je včeraj zmanjkalo dneva, Bluetrakerja pa mi še ni uspelo prebuditi iz spanja. Upam, da dobim ustrezna navodila. Težava je v tem, da je časovna razlika ravno minus 12 ur in mi tukaj vstanemo, ko greste vi spat in je potem komunikacija s Slovenijo vedno s poldnevnim zamikom.
Danes bomo poskusili barko do konca pripraviti za pot in potem nabavilti še hrano, pijačo in gorivo. Upam, da nam bo do večera uspelo postoriti vse.
12.10.
Trenutna pozicija:S 17.46; W 148.53
V ponedeljek smo v ladjedelnici na barki postorili nekaj najnujnejših stvari, potem pa smo se od ladjedelnice poslovili. Sredi dneva smo se zapeljali do pristanišča v mestecu Uturoa na severovzhodni strani Raiateje, kjer smo v marketu ob obali nakupili še hrano, pijačo in v rezervoarje barke dotočili nafto. Popoldne smo opravili z izstopnimi formalnostmi na bližnji gendarmeriji, nato pa poiskali plovni kanal v prstanu koralnih grebenov okoli Raiateje in pred večerom med dvema otočkoma na vzhodu Raiateje odpluli proti jugovzhodu na dolgo pot proti Čilu.
Prvo noč nam je nagajal nasprotni tok in nismo bili najhitrejši. Šele proti jutru se je pojavil močnejši severovzhodnik, s katerim smo čez dan lepo jadrali proti Mureji ter se spoznavali s Pacifiškimi valovi. Na zahodu Mureje smo se za krajši čas ustavili, da smo se prepričali, da je morje na Pacifiku še vedno slano.
V torek zvečer, ko smo bili v prelivu med otokoma Murea in Tahiti, sem se slišal z Darkom, da bi glede na zadnje vremenske napovedi naredila načrt jadranja v prihodnjih dneh. Žal mi je Darko sporočil, da se vremenska napoved za drugi del tega tedna ni bistveno spremenila. Še naprej kaže, da nas od četrtka naprej čaka močan jugovzhodnik in v bližini tridesetih ali petintridesetih stopinj južno še naprej ni videti zahodnika, ki je tam običajen in ki bi nam lahko pomagal na naši poti proti vzhodu.
Odločil sem se, da bomo v naslednjih dneh jadrali predvsem proti vzhodu na okrog osemnajstih stopinjah južno, saj bomo proti rahlemu vzhodniku udobneje jadrali in bolje napredovali, kot proti močnejšemu vetru bolj južno. Južneje je zaenkrat tudi veliko več dežja. Upam, da se vremenske razmere na jugu na naši poti proti Čilu kmalu normalizirajo im bomo v naslednjih dneh našli vremensko okno za pot na jugovzhod.
Tahiti smo gledali celo noč in dopoldne, sedaj pa počasi izginja v daljavi za nami. Čez dva dni bomo prijadrali do prvih atolov otočja Tuamotu. Glede na odzive, ki jih preko satelitskega telefona dobivamo, sklepam, da sledenje z BlueTrakerjem dobro deluje in da preko te spletne strani lahko celo bolje vidite, kje smo ali kam gremo, kot je to jasno nam samim 🙂
13.10.
Včeraj popoldne nas je veter popolnoma zapustil in sedaj že več kot dvajset ur plujemo s pomočjo motorja. Do otočja Gambier, kamor smo usmerjeni imamo še dobrih sedemsto milj oziroma teden dni jadranja. Nismo najhitreje na poti, saj nam dnevno med deset in petnajst milj ukrade zahodni morski tok, dodatno pa nas zaustavljajo tudi vse večji valovi, ki prihajajo z juga in vzhoda. V okolici se nabira vse več temnih oblakov, a na nas zaenkrat še sije sonce. Zvečer ali jutri bi se morali srečati z napovedanim močnim jugovzhodnikom, ki nas bo odpihnil verjetno nekam med otoke Tuamotu. Upam, da smo prišli že dovolj proti vzhodu, da smo se najmočnejšemu vetru že izognili in nam bo v naslednjih dneh uspelo jadrati čimbolj proti vzhodu.
16.10.
Pretekle tri dni nisem imel volje, niti nisem bil sposoben ničesar napisati.
Trije viharni dnevi so za nami. V sredo sem še upal, da bomo fronto prehiteli, a je imelo vreme drugačne namene. Napadlo nas je preko trideset vozlov jugovzhodnika s pogostimi plohami in vse večjimi valovi. Ni nam preostalo drugega, kot da smo jadra zmanjšali na tretjo krajšavo in na tretjino genove ter poskušali jadrati čimbolj proti vzhodu, da se od našega končnega cilja ne bi preveč oddaljili. Upal sem, da bi se lahko privlekli do otočja Gambier na jugovzhodu, a se proti tako močnemu vetru ni dalo jadrati.
Darko mi je preko sporočil in preko satelitskega telefona žal lahko sporočal le iz dneva v dan slabše vremenske napovedi, z vse močnejšim jugovzhodnikom in z vse več dežja za prihodnje dni. Na navtičnih kartah sem videl, da je sredi otočja Tuamotu atol Hao, ki ima ploven kanal v laguno in ki bi nam lahko nudil ustrezno zatočišče pred neurji. Štiristo milj oddaljeni Hao je tako v zadnjih dneh postal naš cilj.
Divje morje me ni pustilo ravnodušnega in tokrat sem na prostoru za ograjo jaz sam zamenjal Leva, ki je Uurrha klical prve dni, potem pa obležal v kabini. V notranjosti barke sem nekajkrat moral brisati vodo, ki je v barko silila skozi iztoke WC-ja in to je bilo dovolj, da se mi je obrnil želodec. Uurrha mojemu glasnemu klicanju navkljub, ni bilo na spregled, sem pa zato v morje v dveh dneh izpraznil celotno vsebino želodca in črev in verjetno še česa drugega, saj tri dni nisem skorajda nič jedel, pa se je vendarle vedno našlo še kakšno darilo morju.
Jadranje je bilo neurju navkljub kar hitro, le ogromni valovi so se veselo prelivali preko krova Skokice, da si se moral med opravki na barki vseskozi dobro držati, da te ni odplaknilo.
Ponoči smo pridirjali do Hao-ja, kjer so nas v kanalu v laguno pozdravili svetilniki in štiri vozle nasprotnega toka, ki ga je naš motor ravno še zmogel. Dve uri pozneje smo barko privezali ob pomol pred naseljem Otepa. Ura je bila tri zjutraj, a so nam pri pristajanju v močnem vetru vseeno prišli pomagati domačini. Ko smo se naspali in najedli in se je vmes že zdanilo, smo se z barko preselili v bližnje opuščeno vojaško pristanišče, v zatišju katerega sedaj nismo več izpostavljeni valovom. Neprestano dežuje. Darko mi je poslal novo sporočilo, da se vremenska situacija na področju pred nami le še slabša, zato bomo danes in verjetno tudi jutri počakali kar tukaj. Na tukajšnji pošti imajo internet in če bo jutri deloval, si bom poskušal pogledati, kakšni so naši vremenski obeti za prihodnji teden. Vremenske slike mi bodo verjetno povedale več, kot tekstovna obvestila, ki jih dobivam od Darka. Nekaj dela nas čaka na barki, saj bo potrebno zašiti nekaj razpok v jadrih in zatesniti tista mesta na barki, ki v neurjih niso bila dovolj tesna.
17.10.
Preteklo noč sem zašil načeto glavno jadro in nanj namestil dve novi letvici, da v močnem vetru zadnji rob ne bo več toliko frfotal. Danes pa smo bili vodovodarji in smo se ukvarjali predvsem s stranišči. Obe stranišči sta bili namreč razlog, da smo imeli v preteklih dneh nekaj preveč vode v barki in da mi je med črpanjem in čiščenjem med jadranjem postalo slabo. Obe stranišči sta dobili nove ventile in poslej bi moralo biti v barki tudi med jadranjem suho.
Zjutraj smo šli na pošto pogledat za internet, a poštarka ni imela najboljšega dneva in pošta je kljub množici čakajočih domačinov ostala dolgo zaprta. Domačini so se šalili, da je urnik obratovanja sicer obešen na vratih, a pošta je odprta le, kadar se poštarici tako zahoče. Na srečo sem odkril, da imajo brezžčični internet, na katerega se je mogoče prijaviti preko plačilne kartice. No in preko tega zelo počasnega interneta sem pogledal za vreme in napoved obeta, da se bo vreme nekoliko umirilo, vetra naj bi bilo med deset in petnajst vozli, le smer vetra bo tudi v prihodnjih dneh ostala jugovzhodna. Tako, sedaj vemo, in če bo vetra slučajno več, za to ne bomo mogli kriviti Darkovih napovedi.
Na podlagi te napovedi smo se odločili, da bomo popoldne izpluli iz Hao-ja. Dva dneva na kopnem in dolgi sprehodi do vasi so nam vsem zelo dobro deli.
Pred večerom smo bili že skozi prehod na severu atola in obrnili na vzhod, a čisto proti vzhodu vseeno ne gre. Jadramo v dobrih dvajset vozlih jugovzhodnika, ki naj bi jutri še nekoliko oslabel. Nocojšnja smer bo torej vzhod severovzhod, jutri pa, ko bodo vetrovne razmere to omogočile, bomo obrnili proti jugu. Luči otoka Hao so že izginile v morju za nami.
Tomaž svoji družini sporoča, da jadramo tako hitro, da se kar iskri. Kaže, da je morje tukaj bogato s planktonom, ki se iskri v penečih valovih in v brazdi Skokice.
Tudi Lev je spet dobro razpoložen.
Naš naslednji cilj je štiristo šestdeset milj zračne linije proti jugovzhodu oddaljeno otočje Gambier, a do tja ne bomo morali križariti proti vetru, zato prihod na Gambier načrtujem za petek. Potem pa se bom glede na smer vetra odločil, ali bomo jadrali proti Čilu ali proti novi Zelandiji. Orcanja imam nekako že vrh glave.
18.10.
Trenutna pozicija: S17.58; W139.21
Med otoki Tuamotu nič novega, bi lahko rekli. Jugovzhodnik še kar vztraja in nam greni ter upočasnjuje napredovanje proti otočju Gambier. Jadramo pretežno proti vzhodu severovzhodu, saj je za naslednje dni napovedan vzhodnik, s katerim bomo potem v prihodnjih treh dneh skušali jadrati čimbolj neposredno proti Gambierju na jugovzhodu. Ponoči je veter nekaj časa slabel in smo jadra delno lahko podaljšali, a se je čez dan spet okrepil na blizu dvajset vozlov, da smo večino dneva prejadrali z drugo krajšavo glavnega jadra in polovico genove.
Ponoči so nas nekaj časa mučili navzkrižni valovi, zato smo vmes za nekaj časa obrnili proti jugu. Tudi sicer je morje vseskozi precej razsuto in nas valovi pri jadranju v veter krepko zaustavljajo in stresajo barko, da težko jadramo kaj dosti bolje kot petdeset ali šestdeset stopinj na veter. Prvič od odhoda z Raiateje smo na morju preživeli dan brez dežja.
19.10.
Trenutna pozicija: S18.54; W138.03
Tihi ocean nam je podaril lep miren dan. Proti jutru se je veter izzvenel in v teku dneva so se zmanjšali tudi valovi. Čez dan je hitrost vetra le redko presegla pet vozlov in v takšnih razmerah si za pot na jugovzhod pomagamo z motorjem.
Po dveh nemirnih nočeh, se nam je lenarjenje prav lepo prileglo. Popoldne smo si popestrili s palačinkami. Ve se, kdo jih je pekel, namazal jih je Lev, zmazali pa složno vsi. Izkazalo se je, da Lev izhaja iz družine, ki ima klet bogato založeno z marmeladami, zato kaže, da mu na to dobrino nikoli ni bilo potrebno posebej paziti. Na debelo so bile z marmelado namazane tudi naše palačinke in sedaj upamo, da bo kmalu spet prišel dež, da nam bo iz kokpita splaknil vso marmelado, ki se nam je iz palačink cedila po tleh.
Jutri naj bi se veter spet okrepil, tokrat z vzhoda. Še dobrih tristo milj imamo do otočja Gambier in če ne bo večjih presenečenj z vremenom, bomo do tja prijadrali v soboto zjutraj.
20.10.
Trenutna pozicija: S20.50; W136.18
Pacifik nam zadnje dni vsak dan pokaže drugačen obraz. Predvčerajšnjim smo v močnem vetru skrbeli za to, da nismo trgali jader, včeraj smo v brezvetrju mazali marmelado po palubi Skokice, danes pa smo končno uživali v hitrem jadranju.
Včeraj sem se pri Darku pritožil, da glede vetra tukaj nimajo prave mere, ali piha čez petindvajset vozlov, ali pa vetra skorajda ni. Pa je takoj zaleglo. Že ponoči je začelo pihati, čez dan pa imamo vseskozi med petnajst in dvajset vozli vzhodnika s katerim se z okrog sedmimi vozli hitrosti hitro približujemo Gambierju. Le morje je zvečer postalo že precej oglato. Do Mangareve, glavnega otoka, imamo še okrog sto šestdeset milj.
Zaradi zamude, ki nam jo je prvi teden zakuhalo vreme, bomo na poti do Čila prisiljeni izpustiti obisk na Velikonočnem otoku. Z Velikonočnega otoka bi moral domov odpotovati Tomaž, ki se bo tako moral do konca tedna odločiti, ali bo jadral naprej do Čila, ali pa si bo podaljšal počitnice v Francoski Polineziji. Bojim se, da mu posli ne bodo dovolili podaljšanega jadranja.
Kaže, da se je Lev dokončno odločil, da gre z menoj do Čila.
21.10.
| Veter je spet obrnil na jugovzhodnik in nam malo upočasnil napredovanje proti Gambierom. Jadramo ostro v veter in Skokica je cel dan preživela na desnem boku, da bi prišli čim bliže otokom, katerih vrhovi so popoldne začeli vstajati iz morja pred nami. Vrhovi največjega otoka, Mangareve, segajo nekaj čez štiristo metrov nad morje in Tomaž jih je opazil že z razdalje preko trideset milj, a približno dvajset milj pred otoki nas je kot ponavadi prehitela noč in sedaj upam, da svetilniki na prehodu čez greben delujejo, bomo lahko ocenili, kakšen je zamik oziroma natančnost naših navtičnih kart, da se bomo brez prevelikega tveganja lahko varno zasidrali v laguni med otoki.
22.10.
Zvečer smo pred otočjem Gambier našli delujoče svetilnike in mimo njih tudi pot čez koralni greben v laguno, kjer smo se zasidrali ob Mangarevi. Zjutraj nam je sonce pomagalo najti pot skozi labirint prehodov skozi koralne grebene do vasi Rikitea, kjer smo Skokico privezali ob pomol. Sprehajamo se po otoku in v obcestnih prodajalnah sproti nabavljamo hrano in pijačo za nadaljevanje poti proti Čilu. Uredili smo tudi že vstopne in izstopne formalnosti ter dotočili nekaj nafte in vode. Lev je včeraj izjavil, da smo uspešno osvojili še zadnji vmesni cilj. Ostaja nam še končni cilj, Puerto Montt, na pot proti kateremu se bova z Levom podala jutri popoldne. Trenutni položaj: S25.12; W134.28 Včeraj popoldne sva z Levom odjadrala z otočja Gambier. Tomaž se je izkrcal, saj nam je vreme preprečilo, da bi jadrali do Velikonočnega otoka, od koder bo Tomaž odletel domov. Tomaž bo sedaj verjetno nekaj dni ostal na Mangarevi, se potem preselil na Tahiti in nato v začetku novembra za nekaj dni odletel še na Velikonočni otok. Zanimivo je bilo naše slovo na pomolu pred odhodom. Najprej sem se sam poslovil od kandidata za Levovega tasta, potem pa se je Tomaž poslovil še od kandidata za svojega zeta. Na poti do Puerto Montta naju z Levom čaka približno tri tisoč petsto milj odprtega oceana, oziroma slabe štiri tedne jadranja. Ob izhodu z otočja naju je pozdravilo petindvajset vozlov jugovzhodnika in popolnoma razsuto morje, kjer so se valovi mešali iz različnih smeri in se je Skokica le s težavo premikala čez vodne gore. Čez nekaj ur se je morje nekoliko uneslo in preko kozorogovega povratnika sva proti jugu lahko jadrala že s spodbudnimi šestimi vozli hitrosti. Veter je celo noč nihal med dvajset in petintrideset vozli vetra, da je bilo pogosto potrebno prilagajati jadra. Sedaj so jadra ostala na tretji krajšavi in jih popuščava, ko malo bolj zapiha. Neprestano je potrebno jadrati proti vetru in tudi naslednjih nekaj dni bo Skokica jadrala na desnem boku, ko bova z jugovzhodnikom ali vzhodnikom jadrala proti jugu, če pa se bo dalo, bova z Levom poskušala kakšno miljo ukrasti tudi proti vzhodu, da bo pot do Čila potem krajša. Čim prej bi rada prijadrala do približno petintrideset stopinj južno, kjer se nahaja središče anticiklona in kjer bi potem lahko našla priključek na zahodnik, s katerim bi bilo jadranje proti vzhodu veliko hitrejše in udobnejše. Upam, da bova do petka že dovolj na jugu, da bova ujela vetrovni vlak za na vzhod in da nama ne bo potrebno jadrati do Antarktike, da bi prišla do tako želenega zahodnika. Internet na Mangarevi je bil počasen, zato sem si vremenske karte lahko ogledal le približno, a sem opazil, da se z zahoda širi še eno področje visokega pritiska, ki prinaša močan vzhodnik. Upam, da mu bova ušla. Na barki se čuti, da jadrava proti jugu. Temperatura v barki je bila današnjo noč, prvič po letu in pol, nižja od dvajsetih stopinj Celzija. Iz poletja se seliva v pomlad. S potjo proti jugu se nama daljšajo dnevi in krajšajo noči.
25.10. Trenutna pozicija: S27.31; W133.45; Desetkrat lahko napišem, stokrat lahko zatulim v veter, da imam orcanja že vrh glave, pa nič ne pomaga. Kaže, da bo potrebno zdržati še tri dni. Jugovzhodnik je nepopustljiv, vseskozi med 25 in 30 vozli. Valovi se nama prelivajo čez krov Skokice in madeži od marmelade so že zdavnaj sprani s palube. Kakšnega velikega apetita nimava v takšnih razmerah, a za najnujnejšo energijo vseeno poskrbiva s sadjem, piškoti in čokolado.
26.10 Vremenska napoved, ki jo je poslal Darko na Skokico —————————————————————————————————————— Veter • Kmalu bosta dosegla področje vetra N in juzneje NW 10 KTS • Juzno od H1 Veter povecuje in bo v soboto NE25 KTS na s40 zato predlagam S 38 kjer bo veter NWW do najvec 15 KTS •Vzhodno od H2 se obrača na SE do 30 KTS obmocje S 33-36 W132-122) pa SW do 30 KTS S35-44 W 120110. Obmocje • Dez – V petek s pojavi mocnejsa fronta ki se bo pomikala proti NE. V nedeljo bo na liniji S35W120 S47 W100 močno deževalo. Nad to fronto bo veter ugodnejsi do 25 KTS NW cca 2 stopinji od fronte pa 20 KTS NW. Takrat bi bilo odlicno, da bi bila tam nekje S34 W114 15 KTS in lepo v polkrmo jadrala proti Cilu. · Na zalost pa se s fronto pomika tudi slabsa smer vetra a bo vsaj SW. Tlak (cas vedno UTC) •H1 (1035,0) trenutno S37 W119 četrtek 21:00 (1034,0) S37 W113 petek 21:00 (1033) S36 W111 sobota 21:00 (1030) s36 w107 nedelja 21:00 (1029)S34 W103 dolgo polje •H2 petek 21:00 (1035) S44 W166 sobota 21:00 (1039) S44 W152 nedelja 21:00 (1040) S42 W140 dolgo polje •L1 (1008,1) trenutno S40 W91 četrtek 21:00 (1014) S37 W81 ni vec · L2 (954,5) trenutno S67 W147 četrtek 21:00 (959) S66 W136 petek 21:00 (955) S63 W94 ni vec · L3 (938,6) trenutno S68 W106 četrtek 21:00 (949) S68 W101 petek 21:00 (955) S70 W95 sobota 21:00 (960) S69 W104 nedelja 21:00 (960)S68 W85 · L4 sobota 21:00 (957) S63 W150 nedelja 21:00 (948)S65 W146
Ob Antarktiki kar ni konca obmocij nizkega tlaka. Ti povzročajo izjemno močne vetrove do 40KTS NW do SW (odvisno od dolin nizkega tlaka). Tako, da je neumnost iti pod S40. —————————————————————————————————————– Spodaj objavljam Miranov odgovor na Darkovo vremensko napoved. Kot kaže prejadrana pot Skokice v zadnjih dneh, smo se tudi ostali spraševali ali namerava zapluti do Antarktike. Darko hvala, Do Antarktike zares ne nameravava jadrati 🙂 Tak avanturist pa spet nisem. Tako kot sedaj kaže, bova po slo času v četrtek zvečer nekje na S32.30; W132.30, petek zvečer S35; W130, potem pa bova poskusila jadrati proti JV oz. čimbolj proti V, če bo veter zares obrnil na ENE. Če bo vmes kaj mirnega vremena toliko boljše, saj lahko nekaj ur dela motor, da se spočijeva. Super bi bilo, če bi proti vzhodu potem zares lahko jadrala nekje med S35 in S42. Katerakoli smer vetra je dobrodošla, le da nima v sebi črke E. Posebej me opozarjaj, če bo kazalo, da bo vetra več kot 25 kts. saj še zmeraj ugotavljam, da je vetra na morju za vsaj 10 kts. več, kot v napovedih. Predlagaj tudi, kam naj se pred prihajajočim premočnim vetrom (nad 30 kts.)umakneva. LP Miran
26.10. Trenutna pozicija: S31.02; W133.03 Morje se je danes nekoliko uredilo in lahko jadrava nekaj hitreje. Veter zaenkrat ne popušča in glavno jadro je še zmeraj na tretji krajšavi. Opazil sem, da bo spet potrebnega nekaj dela na jadrih, a ni nič hujšega, kar ne bi moglo počakati na mirnejše vreme. Nekako sva se že navadila na nemirna tla pod nogami. Darko nama je prehodno obljubil nekaj severovzhodnika. Upam, da kmalu prideva do tja, saj z jadranjem proti jugu tudi temperatura nezadržno pada. Voda se je že toliko ohladila, da niti ne pomislim več na kopanje v morju.
27.10. Trenutna pozicija: S32.58; W131,36 Zjutraj sva se najprej pogrela s čajem, potem pa je za to poskrbelo dopoldansko sonce. Popoldne se je spet pooblačilo in ohladilo. Najbrž bova vsaj za ponoči kmalu oblekla bunde. Pričel je pihati obljubljeni severovzhodnik in sedaj lahko jadrava nekoliko bolj proti Čilu. Glede na Darkovo vremensko napoved naju čaka dva dni razmeroma lepega jadranja, potem pa v nedeljo veselica. Kaže, da sva prepočasna in nama bo področje z visokim pritiskom pobegnilo proti vzhodu, za njim pa se nekaj kuha. V naslednjih dneh ni na bližnjem obzorju videti nobenega zahodnika in ne kaže drugega, kot še naprej jadrati proti vetru in poskakovati čez valove. Morda se bo potrebno po koristen veter spustiti še precej bolj proti jugu. Jutri se bomo o tem še enkrat odločali, ko bo Darko na novo premešal vremenske karte in ko bo bolj jasno, kakšna veselica in kje se obeta za nedeljo.
27.10. Darkovo vremensko poročilo: Veter · Po ugribu bi moral sedaj imeti NE 10 KTS tam kjer si
· Veter na S31: o W129 (petek) NE 15 KTS o W126 (sobota) NE 10 KTS o W123 (nedelja) W 10 KTS o W120 (ponedeljek) SE 20 KTS · Veter na S33: o W129 (petek) NNE 15 KTS o W126 (sobota) N 10 KTS o W123 (nedelja) SSE 30 KTS o W120 (ponedeljek) SE 20 KTS · Veter na S35: o W129 (petek) N 15 KTS o W126 (sobota) NW 15 KTS o W123 (nedelja) S 30 KTS o W120 (ponedeljek) SSE 15 KTS
Tlak • H1 (1036) trenutno S36 W1114 petek 21:00 (1034) S35 W111 sobota 21:00 (1032) S34 W108 nedelja 21:00 (1026) s33 w106 ponedeljek 21:00 (1021)S34 W89 • H2 (1030) trenutno S43 W180 petek 21:00 (1034) S44 W170 sobota 21:00 (1041)S45 W152 nedelja 21:00 (1041) S41 W144 ponedeljek 21:00 (1038)S42) W144 • L1 (956) trenutno S67 W144 petek 21:00(954) S70 W100 sobota21:00 (957) S68 W77 nedelja 21:00 (965) S62 W80 · L2 (946) trenutno S68 W99 · L3 sobota 21:00 (950) S68 W158 nedelja 21:00 (954) S65 W125 ponedeljek 21:00 (954) S65 W107 · L4 nedelja 21:00 (1018) S38 W113 ponedeljek 21:00 (1007) S39 W103 Srecno Darko
—————————————————————————————————————- Miranov odgovor: Ob severovzhodniku se ne morem držati nad S33. Bolj verjetno je, da bo šlo na S35, zato te prosim, da spremljaš, kaj se bo dogajalo s tistim neurjem v nedeljo. Zadnja napoved malo spominja na slepo ulico od ponedeljka naprej? Ali lahko prosim pogledaš se na weatheronline, noaa, in še kje, če se napovedi poklapajo z ugribom? Kaj pa če grem se naprej proti JV in sem npr. v soboto na S35; W127, v nedeljo na S36; W125, v ponedeljek na S37; W122, in potem malo na jug, če bo spredaj vzhodnik? Ali lahko prosim preveriš in sporočiš se veter za to smer in seveda za neurje podatke o gibanju in obsegu npr na 12 ur (glede na naso pot). Boš čez vikend lahko kaj pri računalniku? LP Miran
28.10. Trenutna pozicija: S34o06 ; W128o42 Ponoči sem brskal med konzervami in pod tlemi odkril nekaj vodnjakov z vodo. Uf.., na srečo je bila večinoma sladka. Že spomladi sem si na list nad navigacijsko mizo napisal: „Poglej, kje pušča tank za vodo!!“, pa potem poleti po prihodu na Raiateo ni bilo volje, da bi to uredil, pred tremi tedni pred odhodom pa za to ni bilo časa. Le napolnili smo tanke z vodo in odjadrali. Skokica je sedaj lažja za nekaj veder vode. Upam, da bom v Čilu našel čas in voljo, da zamašim sprednji tank z vodo. Vlažna in hladna je bila zadnja noč. Rosa je kar v curkih tekla z jader. Potem pa se je naredil lep sončen dan. Zapihalo je s severa in prineslo toplejši zrak, da sva lahko prezračila oblačila in kabine. Z Levom že cel dan uživava v sanjskem jadranju z nekaj nad petnajst vozli severnika v bok, Skokica pa s polnimi jadri drvi večinoma z več kot sedmimi, občasno pa tudi z nad osmimi vozli hitrosti točno proti Čilu. Valovi so se umirili in so skupaj z vetrom večinoma v bok. Darko nama za jutri obeta podoben, le malo bolj kisel dan, za nedeljo pa, kot se za predpraznične dni spodobi, bova povabljena na veselico. Kaže, da bo ciklon pred nama manjši, kot je kazalo nekaj dni nazaj in bo veselica zato trajala predvidoma le en dan. Današnji dan sva izkoristila za nekaj vzdrževalnih del na barki, jutri pa bova za vsak slučaj pripravila viharna jadra. Darko za nedeljo napoveduje okrog trideset vozlov »južnika«. Do sedaj je bilo ponavadi tako, da je bilo potem ob taki napovedi vsaj še za petnajst vozlov več vetra. Upam, da v nedeljo ne bo tako in da se bodo ciklončku v prihodnjih dveh dneh še nekoliko pobrusili zobje. Paziti bova morala na barko, da bo barka pazila na naju. Vremenski obeti za prihodnji teden so lepi, večinoma z zmernim južnim vetrom, ki pa verjetno ne bo prinašal toplega zraka. Števec milj do Puerto Montta je danes padel pod dva tisoč sedemsto. Še približno devetnajst dni jadranja imava do Južne Amerike, in potem še en dan med otoki do marine Oxxean pri Puerto Monttu.
29.10. Trenutni položaj: S34.55; W125.07 Viharna jadra bodo najbrž ostala pod krovom. Veselico so prestavili nekoliko bolj južno in bova po Darkovi napovedi danes ponoči doživela le njen odmev. Bomo videli, kako močno ozvočenje imajo. Tudi najmočnejšemu dežju sva se zaenkrat izognila. Severozahodni veter naju precej hitro žene na vzhod. Včeraj mi je Pozejdon z vrha jambora izmaknil novi windex (oziroma tri četrt windexa). Samo malo vstran sem pogledal, pa ga že ni bilo. Kaže, da sem poleti spet nabavil en klump od windexa. Kristalno jasna in hladna je bila včerajšnja noč in lahko sem opazoval zvezde in našel tudi južni križ. Spomladi sva s Klemenom modrovala o južnem križu in je bil Klemen mnenja, da se ga jeseni zaradi spremenjenega položaja zemlje ne bo videlo.
Sam sem bil takrat mnenja, da si ga srednjeveški pomorščaki ne bi izbrali za orientacijo proti jugu, če se ga pol leta ne bi videlo in sem Klemenu obljubil, da si bom jeseni stvar ogledal in mu poročal. Torej Klemen, južni križ je na južni polobli viden tudi jeseni, le malo višje nad obzorje pride šele v drugem delu noči. Saj če ne bi imel prav, o tem zagotovo ne bi javno poročal. Zadnje dni naju obiskujejo zelo velike bele in pisane ptice, ki čudovito jadrajo nad valovi. Je mogoče, da so albatrosi tudi v teh geografskih širinah?
30.10. Divja viharna noč je za mornarjema na Skokici. Čez 40 vozlov vetra in visoki valovi. Noči kar ni in ni bilo konca. Tudi dan ni prinesel bistvenega izboljšanja. Še zmeraj piha kakih 30 vozlov. V naslednjih dneh je napoved nekoliko boljša. Barka za enkrat dobro prenaša bičanje valov in vetra. Viharna jadra so tako le prišla prav. Tomaž je spremenil načrte in se že danes vrača v Slovenijo. Zadnje tri dni je preživel na Tahitiju.
31.10 Trenutni položaj: S35.43; W119.38 Na veselico sva vseeno prijadrala, čeprav je kazalo, da so jo prestavili na jug. Ozvočenje je bilo močno in dobro uglašeno, sprejel pa naju je orkester trobačev, žvižgačev in piskačev. Noč s sobote na nedeljo je bila viharna z vetrom preko štirideset vozlov. Pričakovala sva sicer živahno noč, a sem mislil, da se bova najhujšemu izognila, zato naju je neurje vseeno vsaj deloma presenetilo. V temni noči sva z Levom spregledala bližajočo se ploho in ko se je le ta vsula na naju se je v nekaj minutah za sto dvajset stopinj spremenila tudi smer vetra. Prej ugodni severozahodnik se je spremenil v divji južni veter in nama namotal jadra okrog jambora. Dobre pol ure sva potem v dežju in žvižgajočem vetru potrebovala, da sva razvozlala vse vrvi, skrajšala jadra in jih namestila na pravo stran. Vmes sva bežala z vetrom in na srečo se je vse skupaj končalo brez dodatnih poškodb na jadrih in opremi. Ponoči so potem nastali ogromni valovi, ki so naju zalivali še ves včerajšnji dan, ko je hitrost jugovzhodnika upadla na okrog trideset vozlov. Včerajšnjo noč in tudi danes sva jadrala med plohami, ki so vsaka po svoje krojile veter, na splošno pa je hitrost vetra do večera upadla na okrog petnajst vozlov in sedaj že lahko spet jadrava s polnimi jadri. Najina usoda je še vedno jadranje proti vetru, le barka je sedaj nagnjena na levi bok. Nisva najhitrejša, a nekaj lagodnega jadranja se prileže. Po Darkovi napovedi izpred dveh dni, se bo veter jutri začel obračati na južni in jugozahodni in bova spet lahko jadrala nekoliko bolj proti jugu. Po pričakovanju je južni veter prinesel ohladitev in ponoči je že pošteno mraz. Temperatura se spusti pod deset stopinj in če bo šlo tako naprej, bova imela ob jutrih kmalu ivje na barki, okrog naju pa bodo plavale ledene gore . Alkohola je na Skokici še dovolj, zato se ob jutrih lahko pogrejeva, a da ne bo pomote, alkohol gori v alkoholnem štedilniku in s svojo toploto ogreva notranjost barke in čaj, ki ga zjutraj pristaviva. Po dveh divjih, se nocoj obeta sproščena noč.
1.11. Trenutni položaj: S36.29; W117.17 Prvi novembrski dan je minil v mirnem jadranju v skorajda jadranskih razmerah, z jugozahodnim vetrom v pol-krmo. Odmisliti moram seveda dolge oceanske valove z jugozahoda, ki Skokico skorajda neopazno vseskozi počasi dvigujejo in spuščajo, vsakič po nekaj metrov navzgor in navzdol. Valovi so pri jadranju opazni le pri tem, da je veter na vrhu vala kakšnih pet vozlov močnejši, kot v dolini med valoma, in barka tako nenehno rahlo pospešuje in pojenjuje. Življenje nama popestrijo plohe, ki se sprehajajo po okolici in na vsakih nekaj ur najprej pospešijo veter, potem, ko so mimo, pa naju obdarijo z brezvetrjem, da morava občasno zagnati celo motor, da se izkopljeva iz brezupnega pozibavanja na mestu. Z Levom se počasi bližava razdalji dva tisoč milj do južnoameriške obale, do koder naju loči še dobra dva tedna jadranja. Velikonočni otok bo kmalu mimo, a bo žal kakšnih sedemsto milj severneje, kot sem sprva načrtoval. Tomaž se je javil, da je že prišel domov. Kaže, da mu je bilo samemu preveč dolgčas in je tudi on izpustil postanek na Velikonočnem otoku. Znamenitih kamnitih glav, moai-jev, torej nihče od nas ne bo videl v živo. Vsaj ne na tem potovanju. Pred leti sem moral zaradi časovne stiske izpustiti postanek na otočju Galapagos, sedaj iz podobnih razlogov jadramo mimo Velikonočnega otoka. Jugozahodnik je prinesel malo milejše vreme in je zrak okoli barke sedaj nekoliko manj oster.
2.11. Trenutna pozicija: S37.37; W114.16 Še en lenobno udoben jadralski dan je za nama, s pet do petnajst vozli jugozahodnika. Glede na napoved se bo veter že nocoj okrepil na preko dvajset vozlov, v četrtek in petek pa se približal tridesetim. Smer vetra naj bi ostala jugozahodna, kar nama bo verjetno prineslo dva dneva pospešenega jadranja z vetrom v pol krmo. Cel dan so naju spremljale številne ptice in vse več med njimi je velikih albatrosov, ki imajo razpon kril preko dva metra in jih vseskozi občudujem, kako skorajda brez premikanja kril lepo jadrajo med valovi tik nad vodno gladino. Skušam jih slikati s fotoaparatom, a vsakič, ko se s fotoaparatom pojavim na krovu, se hitro umaknejo iz bližine barke, zato mi zaenkrat še ni uspel noben dober posnetek teh kraljev zraka nad južnimi morji. No, pot do Južne Amerike je še dolga in enkrat mi bo že ratalo.
3.11. Trenutni položaj: S38.33; W110.51 Sinoči se je veter začel krepiti, najprej čez dvajset vozlov in je šlo jadro na prvo krajšavo in potem zjutraj čez trideset vozlov in je jadro poslej na drugi krajšavi, skrajšano genovo pa sva na nasprotni strani privezala na tangun. Prvič to jesen jadrava s krmnim vetrom. Veter se je čez dan še okrepil in pogosto presega petinštirideset vozlov, Skokica pa dirja med ogromnimi valovi s hitrostjo med šest in enajst vozli. V zadnjih 24 urah sva z Levom prejadrala blizu 180 milj, najhitrejše glisiranje po valu navzdol, pa je GPS zabeležil s 17 vozli. Ponoči bom za vsak slučaj še malo zmanjšal jadra, ker veter kljub vsemu precej niha, tako v smeri, kot v hitrosti. Občutek imam, da bi šla Skokica v tem vetru tudi brez jader preko štiri vozle. Še naprej je veliko ploh, ki mešajo veter, zračni pritisk pa še kar naprej pada. Od včeraj se je zmanjšal za 17 Mb, a je s 1010 Mb še zmeraj razmeroma visok. Glede na Darkovo napoved, se obeta še en razgiban dan, potem pa naj bi se veter nekoliko umiril. Vsaj upam, da bo tako, sicer bova prehitro na oni strani Pacifika in me bo postalo strah, kako se bova pred Južno Ameriko sploh lahko zaustavila.
4.11. Trenutni položaj: S38.4; W107.07 Še drugo divjo noč in divji dan zaporedoma sva preživela na morju, le da je bil petek tokrat večinoma sončen in sva zjutraj lahko občudovala z belimi penami prekrite pacifiške Alpe, med katerimi si je Skokica utirala pot. Ponoči sem se glede vremena pogovoril z Darkom, ki pravi, da vremenske karte na internetu kažejo, da bo na poti do Čila precej vetra vsaj še do torka, a bo smer še naprej ugodna. Na dopust bo torej potrebno še kakšen dan počakati.
5.11. Trenutni položaj: S38.47; W104.25 Napovedi navkljub sva na morju vendarle spet preživela lep in miren jadralski dan. Južni veter, ki je že ponoči oslabel pod dvajset vozlov, nama je spet prinesel mrzlo noč, ko je kljub občasnemu prižiganju plamena na štedilniku, temperatura tudi v Skokici padla pod deset stopinj. Ugotovil sem, da imava premalo alkohola, da bi celo noč lahko ogrevala barko. Čez dan naju je toplo sonce skozi okna najinega šotora vendarle spet ogrelo. Miren dan sem izkoristil za pregled zalog hrane. Jogurtov, sira in čokolade imava še dovolj, konzerv vrh glave, sadja le še za jutri, šok pa sem doživel, ko sem ugotovil, da nama je Tomaž na poti do Gambierja pojedel skorajda vse zaloge piškotov in za seboj pustil le neke svoje proteinske tablice. Kaže, da se bom za nadomestilo moral zadovoljiti s krekerji in nutelo, ko bom imel »sladkorno krizo«. Po včerajšnji Darkovi napovedi naj bi imela jutri spet bolj viharno vreme. Tokrat naj bi pihalo s severa, ker je na jugu ciklon. Levov komentar je bil, da naju bo vsaj ponoči manj zeblo, če bo zapihal topel severnik. Upam, da bo v Darkovi nocojšnji napovedi za jutri napovedanih manj vozlov vetra.
6.11. Trenutni položaj: S39.39; W101.12 Spet sva sredi nekega neurja, ki naju s plohami in trideset do štirideset vozli zahodnika in sedaj proti večeru vse bolj jugozahodnika preganja proti Ameriki. Vetru primerni so tudi valovi, ki od zadaj silijo v kokpit. S severozahodnikom in pričakovano otoplitvijo žal ni bilo nič. Začel se je tretji teden najinega neprekinjenega jadranja proti Čilu in ob takšni hitrosti jadranja, bi se nama čez osem ali devet dni morala prikazati Amerika. Skokica se v redu drži in midva se drživa Skokice. Na viharni veter sva se tokrat bolje pripravila, kot zadnjič in naju tokrat ni presenetil pri preveč jadrih na jamboru. Od včeraj nama spredaj žari živo oranžni viharni flok. Darkova napoved za jutri obeta nekaj manj vetra in potem naj bi bilo nekaj časa iz dneva v dan mirneje. Upam!!
|
7.11.
Trenutni položaj: S39.55; W97.30
Noč je bila še viharna z navali vetra preko štirideset vozlov, dopoldne se je veter začel pomirjati in kmalu sva lahko dvignila glavno jadro, a zaenkrat le do tretje krajšave.
Lev pogreša civilizacijo. Želi si videti vsaj kakšno ladjo, a ni nobene na spregled. Zadnjo sva videla pred slabimi tremi tedni pred Gambierom. Na srečo naju občasno obiskujejo ptice, da nisva preveè osamljena.
Še bolj kot za ladjami, se Levu toži po toplem tušu, a na to bo moral še malo počakati. Pritožuje se tudi, da ga nikoli ne pohvalim. Tudi na to bo še moral počakati, morda pa ga kdaj presenetim .
Zaplula sva v nov časovni pas in že četrtič premaknila uro za eno uro naprej. Do Čila bova to storila le še enkrat. Časovna razlika do Slovenije sedaj znaša sedem ur.
8.11,
Trenutni položaj: S40.27; W94.10
Veter se še naprej umirja in sva ga imela cel dan okoli 15 vozlov z juga, kar nama je omogočalo lepo hitro jadranje s polnimi jadri. Valovi so se končno raztegnili in znižali. Po zadnji Darkovi napovedi bova v prihodnjih dveh dneh prečkala območje visokega pritiska, konec tedna pa pride nov ciklon, ki nama bo popestril prihod do Amerike. Vetra bo jutri zelo malo in verjetno bo pretežno pel motor, ki bo pogrel vodo za Levovo tuširanje.
Sivi nizki deževni oblaki so v okolici. Zračni tlak je zares narasel, a sam sem si območje visokega pritiska predstavljal kot območje jasnega vremena.
Ko gledam karto Tihega oceana in naš položaj na njem, vse skupaj izgleda kot zelo počasno napredovanje, pa vendarle dnevno večinoma prejadrava nekje med sto petdeset in sto sedemdeset milj, kar približno ustreza razdalji med Izolo in Visom v enem dnevu, ali pa od Izole do Črne gore v dveh dneh in do Krfa v treh. Če bi si na Jadranu to privoščil, svoje družine najbrž ne bi več dobil na barko.
9.11.
Trenutni položaj: S40.54; W91.30
Veter si je včeraj zvečer vzel nekaj dopusta in zato naju je celo noč naprej gnal zgolj Lombardini, ki sedaj zelo lepo dela. Hlajenje je sedaj tako dobro popravljeno, da se motor komajda kaj ogreje in nama je delujoči motor čez noč le malo ogrel barko. K hlajenju motorja veliko pripomore hladna morska voda, ki ima tukaj manj kot deset stopinj. Motor pa je za Leva vendarle dovolj ogrel vodo v bojlerju in tudi za mojo higieno jo je nekaj ostalo.
Dopoldne se je veter povrnil v obliki zahodnika, s katerim sedaj lenobno metuljčkava s hitrostjo nekje med štirimi in šestimi vozli.
Včeraj se mi je pokvaril vetrni generator in bo poslej potrebno uvesti redukcije pri porabi električne energije. Kar naenkrat se je nehal vrteti in tudi na roko težko obrnem vetrnico. Verjetno je »zaribal« ležaj vetrnice?
10.11.
Trenutni položaj: S41.15; W88.05
Veter z zahoda se je še nekoliko okrepil, da sva celo noč in cel dan mirno jadrala s približno šest do sedem vozlov hitrosti. Končno sva ga dosegla, stalen veter s krme, veter, o katerem sem lahko le sanjal celo letošnje leto, ko smo se proti vetru prebijali čez Pacifik.
Tudi Darkova včerajšnja vremenska napoved je bila sanjska, še nekaj dni vetra z zahoda ali severozahoda in ciklon, ki je grozil, da nama bo konec tedna začinil prihod do Amerike, naj bi se v prihodnjih dneh umaknil bolj proti jugu.
Dan je bil sicer siv, oblačen, meglen in hladen, kot se za november na severni polobli spodobi. A midva jadrava na južni polobli, kjer smo sredi pomladi in bi zato pričakoval bolj pomladansko vreme. Edino dan je že precej dolg, današnja noč s polno luno pa je bila pravzaprav skorajda tako svetla kot z nizkimi sivimi oblaki prekrit dan in prehodi med dnevom in nočjo so komajda opazni.
Pred dvema dnevoma sva jadrala mimo meje, do katere je na pilotskih kartah narisano, da v tem obdobju najdlje proti severu lahko prižene ledene plošče z Antarktike. Videla nisva nobene, le Skokica včasih ponoči po temperaturah v notranjosti spominja na hladilnik.
Čas si krajšava pretežno s prebiranjem knjig. Do Čila nama je ostalo še za približno pet dni jadranja.
11.11.
Trenutni položaj: S41.36; W84.30
Milje se vse bolj vlečejo. Prve tedne smo seštevali prejadrane milje, sedaj odštevava milje, ki naju še ločijo do Čila. Danes je v brazdi Skokice ostala petsto miljska razdalja do Južne Amerike.
Še en turoben siv dan je za nama, a veter je še naprej ugoden in lahko udobno jadrava. Popoldne se je zahodnik nekoliko okrepil in sem se odločil za krajšanje glavnega jadra, pri tem pa se je jadro na križu zataknilo in strgalo. Seveda sva glavno jadro potem spustila z jambora in zalepila, zakrpala ter zašila polmetrsko luknjo. Vmes se je zvečerilo in ko sva po dveh urah s popravilom končala, je bilo vetra spet manj in sva glavno jadro lahko dvignila do vrha.
Počasi se bova začela pripravljati na ožino Chacao, ki vodi v zaliv Anacud pred Puerto Monttom. Ožina Chacao je znana po zelo močnih plimskih tokovih, saj razlika med plimo in oseko v zalivu presega šest metrov.
12.11.
Trenutni položaj: S41.49; W80.56
Bel, meglen, a hiter jadralski dan je za nama in kaže, da je še en tak pred nama. Sprva dvajset vozlov severozahodnika se je proti večeru okrepilo na trideset vozlov zahodnika, ki naju vse bolj preganja proti Čilu. Valovi so se spet povečali in naju kar lepo guncajo. Danes nama je uspelo jadra skrajšati brez da bi jih strgala . Če bo šlo še jutri tako hitro po morju, bova pred Chiloe, prvi čilski otok, prijadrala že v ponedeljek zvečer.
13.11.
Trenutni položaj: S 41.56; W 77.08
Četrti teden teče od najinega odhoda z otočja Gambier.
Milje, milje, milje. Milje se vlečejo, milje se iztekajo. Še okrog sto petdeset jih je ostalo za predvidoma zadnji dan jadranja po odprtem morju in potem še kakšnih sedemdeset po prelivih in zalivih med otoki na poti do Puerto Montta.
Veter naju še naprej ujčka in omogoča hitro jadranje. Darko je na koncu poskrbel za vse tako, kot je treba. Tudi sonce je dopoldne končno pregnalo meglo in pršenje in čez dan sijalo tako toplo, da je pogrelo celo kralja živali, da je zadovoljno predel na klopi kokpita.
Kapitan je obljubil večerjo z južnoameriškim »stejkom« tistemu, ki bo jutri prvi zagledal kopno.
Kaže, da bova jutri še podnevi prišla do preliva Chacao, a kaže tudi, da bova zamudila popoldansko plimo, s katero bi pospešeno lahko zaplula med otoki in bova morala počakati na nočno plimo. V času plime namreč morski tok teče skozi ožino v zaliv s hitrostjo med šest in devet vozlov, v času oseke pa nasproti z enako hitrostjo. Ob nasprotnem toku se veliki oceanski valovi v prelivu skrajšajo in rolajo, zato v času oseke peljar odsvetuje plovbo skozi preliv celo večjim ladjam. Svojo lekcijo o plovbi z oceanskimi valovi proti toku sem dobil pred leti v Indoneziji in te vaje zagotovo ne mislim ponavljati, zato bova na pravi čas počakala nekje ob otoku Chiloe. Seveda se bova o pravem času za prehod skozi ožino posvetovala tudi s svetilničarji pred Chacaom.
Včeraj sva še zadnjič na tej poti prestavila uro, tokrat kar za tri ure naprej na čilski poletni čas. Časovna razlika do Slovenije sedaj znaša le še štiri ure.
14.11.
Amerika je ponovno odkrita. Naša dva Kolumba sta danes (končno) zagledala težko pričakovano obalo. Kdo si je prislužil “stejk” za zdaj še ostaja skrivnost.
14.11.
Trenutni položaj: S41.48; W73.53 – sidrišče Puerto Ingles, Isla Chiloe, Čile
Zvečer je najprej jokal samokrmilnik (autopilot), ker mu je zmanjkalo hrane in sem moral zagnati motor, da je napolnil akumulatorje. Ponoči so nato začela opletati jadra, ker jim je prav tako zmanjkalo hrane in sem motor iz prostega teka prestavil v prestavo. Potem se je spustila megla, da sem zaradi varnosti moral prižgati radar. Zjutraj smo tako pluli s pomočjo motorja v gosti megli, dežju in v brezvetrju. Na srečo rek, da se po jutru dan pozna, danes ni veljal, saj bi se sicer lahko zaletela v Ameriko, preden bi jo sploh videla.
Sredi dneva se je megla dvignila, oblaki razmaknili in Skokico je ogrelo sonce. Začela sva gledati v daljavo pred seboj in jo zagledala, Ameriko. Pod slojem oblakov so se nad morjem dvigovali prvi vrhovi hribov na otoku Chiloe in postajali vse višji. Popoldne se je vrnil še veter in še pred večerom sva se preko radijske postaje javila postojanki Armade de Chile in najavila svoj prihod v njihove vode. S svetilničarjem na rtu Corona sem se posvetoval o najboljšem času za prečkanje preliva Chacao in potrdil mi je to, kar sem videl na plimskih tablicah, da se plima prične nekaj po polnoči in da je takrat najboljši čas za plovbo proti vzhodu, ker plimski morski tok teče proti vzhodu. Svetilničar mi je določil pozicijo v zalivu Puerto Ingles, ki se nahaja takoj za rtom Corona in tam sva z Levom še pred sončnim zahodom spustila sidro.
Prihod na drugo stran Pacifika bova praznovala ob špagetih, ki jih Lev ravnokar kuha.
Ponoči bova šla naprej proti Puerto Monttu, kamor naj bi prispela jutri popoldne.
16.11.
Včeraj ob enih zjutraj sva se po nasvetu svetilničarja odpravila v kanal Chacao, ki se je v nasprotju s pričakovanjem namesto hitro tekoče morske reke, izkazal kot mirno jezero, na koncu pa se nama je tok obrnil celo nasproti in hitri prehod skozi dvajset miljski preliv se je spremenil v peturno plovbo z motorjem. Ko se je zdanilo, naju je na drugi strani preliva pozdravil močan južni veter s strmimi navskrižnimi valovi, v katere sva se nehala zaletavati šele, ko sva zavila na sever med otoke.
Dopoldne je bilo spet deževno in megleno, da sem moral med jadranjem po prelivih med številnimi otoki vseskozi budno spremljati pozicijo barke na zemljevidu, da se ne bi izgubil. Za ta del Čila nimam elektronskih kart in je bila navigacija podobna, kot včasih, z navtičnim zemljevidom v naročju.
Sredi dneva sva prijadrala do marine Oxxean pri Puerto Monttu, kjer bo Skokica počakala do pomladi.
V teku popoldneva so na barko prihajali različni čilski uradniki in do večera je bila večina vstopnih formalnosti opravljena, da sva z Levom zvečer končno lahko odšla na kopno in na “stejk” v mesto.
Prvi koraki po kopnem po dolgem času so bili kot ponavadi “gumijasti”, tla pod nogami pa so se mi iz ure v uro manj majala.
Vrsta opravkom na barki me čaka pred odhodom domov. Med drugim sva včeraj z Levom odmontirala (v bistvu izžagala) vodni tank in ugotovila, kje pušča. Žal sem ugotovil tudi, da je tank prevelik, da bi ga iz kabine lahko odnesel skozi vrata ali okno. V barko sem ga namreč namontiral še preden je bila notranja oprema narejena in sedaj bom moral najti nekoga, ki bo tank lahko zavaril na barki, da bom s tem preprečil bodoče poplave.
Danes me poleg popravil na barki čaka še popotovanje med različnimi pisarnami po Puerto Monttu, da dokončno uredim vse zahtevane papirje za Čile.
17.11.
V marini je precejšnja flota vlačilcev in ribiških ladij na katerih se stalno kaj dela, zato mi je razmeroma hitro uspelo najti varilca, ki je zavaril puščajoči tank za vodo (ena težava manj).
V mestu nama je z Levom v nekaj urah in po nekaj kilometrih prehojene poti med uradi uspelo dokončno urediti tudi čilske vstopne formalnosti.
V Puerto Monttu je pomlad in čas jagod in češenj:
Med sprehodom po mestu sem nabavil tudi petdeset litrov gorilnega alkohola za peč, da nas prihodnje leto na poti proti mrzlemu jugu na Skokici ne bo preveč zeblo. Razmišljal sem sicer o petrolejski peči, pa sem potem ugotovil, da je alkohol v Čilu dvakrat cenejši, kot pri nas in odpadli so cenovni zadržki glede kuriva.
V prihodnjih dneh se bova morda večkrat ozirala v nebo, saj je bilo letališče pri Puerto Monttu danes zaprto zaradi pepela z bližnjega vulkana. Kot je videti s slike, v mestu dima in pepela ni bilo opaziti.
