Šesta etapa: 9.6. – 6.8.2007.  Francoska Polinezija – Indonezija, 6050 NM (Francoska Polinezija, Cookovi otoki, Samoa, Fiji, Vanuatu, Avstralija, Indonezija)   Francoska Polinezija – Družbeni otoki 12.6.: Komaj si je Skokica malo odpočila, že jo neusmiljeno ženejo novim dogodivščinam naproti. Nova posadka, z istim kapitanom, je že včeraj odrinila iz marine Taina na Tahitiju. Tokrat so se Miranu pridružili Alenka, Tina, Robi, Tomaž, Jon in Verena. Seveda se je tega popotovanja še posebej veselil naš mali gusar Jon. Da pa bi Miran bolj sproščeno jadral in mami doma bolj mirno spala, smo nono Vereno določili za varuško. Pot celotne posadke, se je pričela na našem letališču Brniku. Seveda so se težave pričele že tam. “Vaša prtljaga je pretežka. Morali boste doplačati.”  Seveda so cene za dodatno prtljago astronomske. Toda Miran ne bi bil Miran, če nebi takoj zahteval šefa in trdil, da tehtnice kažejo narobe. Ne boste verjeli, pa še prav je imel. Na letališču v Londonu, Jonu in Miranu skorajda niso dovolili, da nadaljujeta pot do Los Angelesa. To pa zato, ker nista imela povratne karte. Po dolgem prepričevanju in razlaganju logistike nameravanih poti, so zadnji hip ujeli letalo.

 

Ampak potem je šlo vse gladko. Po prihodu v marino so počivali, nabavili hrano, pa tudi za hiter ogled otoka je bilo dovolj časa. Časovna razlika dvanajstih ur najbolj moti Jona, ki podnevi spi, ponoči pa “žura”. Ker je veter ugoden se hitro približujejo Bora Bori. Tam predvidevajo postanek, če formalnosti s papirji in prijavo ne bodo preveč komplicirane.

 

14.6.: Posadka preživlja res pestre dneve na rajskih otokih. Kapitanova sporočila so telegrafska. Uspel pa nam je poslati nekaj slik.

Iz dnevnika: Precej si ogledujemo otoke: prvi dan Tahiti, drugi dan Mureo (17.27S, 149.49W), nato Raiateo (16.45 S, 151.30 W) in danes Bora Boro (16.29 S, 151.45 W). Ponoči gremo na Maupiti, kjer naj bi bili jutri zjutraj. Jutri popoldne bomo odpluli proti 660 milj oddaljenemu Suvorovu 13.15 S, 163.06 W, koralnemu atolu v Cookovih otokih. Do tja bomo imeli približno pet dni jadranja. Vremenska napoved zaenkrat izgleda OK, z vetrom okrog 10-15 vozlov iz vzhodnih smeri. Jon se zaenkrat obnaša bolje, kot sem računal. Če mu je dolgčas posluša pravljice in gleda risanke.

 

16.6.: Trenutno se Skokica nahaja na 15*21 S, 155*48 W. Na poti do Suvorova so se ustavili še pri Motu Onu. To je majhen koralni otoček, ki ga obdajajo čeri. Prav zaradi teh, niso tvegali pristanka na samem otoku. So si pa privooščili postanek in kopanje. Veter, ki jim zvečer ni bil naklonjen, se je ponoči okrepil. S petnajstimi vozli vzhodnika že kar lepo jadrajo.

 

17.6.: Pozicija 14*31 S, 158* 10 W. Piha kar močan veter tako, da je potrebno včasih tudi krajšati jadra. Skokica hitro napreduje.

 

18.6.: Pozicija 13*58 S, 160* 30 W. Naporna noč in dan sta za jadralnimi popotniki. Nevihte, ki jim ni konca, bičajo in perejo Skokico. Po današnjem dramatičnem jadranju si vsi najbolj želijo, da se na obzorju prikaže kopno otoka Suvorova. Čaka jih še dobrih 150 milj.

 

Suvorov

19.6.: Pozicija 13*20 S, 162* 49 W. Še 18 milj do kopnega. Posadka je že kar precej utrujena od napornega jadranja skozi nevihte, ki še zmeraj niso ponehale.

 

20.6.: Otok Suvorov nudi zatočišče našim popotnikom. Noč so prespali zasidrani ob otoku. Nevihte še zmeraj niso ponehale. Miran je nadoknadil nekaj manjkajočega spanca. Dopoldne pa ga je Jon zbudil z novico, da se je naučil plavati. Takoj je sledil preizkus. Zaplaval je v družbi morskih psov, kar pa ga ni motilo, saj so morski psi samo kakšen meter veliki in “baje” nenevarni. Ostala posadka počasi okreva po burnem jadranju.

 

23.6.: Pozicija 13* 43 S, 171* 09 W. Še nekaj ur in Skokica bo, po treh dneh pestrega jadranaja v visokih valovih in občasnih nevihtah, zopet zagledala kopno. Tokrat je njen cilj Samoa. Vsi upajo, da si bodo otok lahko tudi ogledali. Problem lahko nastane s prijavnimi formalnostmi, saj urad deluje samo od ponedeljka do petka.

 

24.6.: Pozicija 14*15 S, 173*30 W. Izmučeni posadki niso dovolili izkrcanja na Samoi. Pristojni so zahtevali, da počakajo na barki do ponedeljka, ko imajo uradne ure za prijavo. Tudi prošnje in prigovarjanje niso zalegle in tako je Samoa ostala neraziskana. Alenka in Tomaž, ki imata probleme z morsko boleznijo sta si še posebej želela stopiti na trdna tla in po možnosti nadaljevati pot do Fijija z letalom. Pa sta bila prisiljena v nadaljnje tri dni jadranja, do prvih otokov na otočji Fidži. Kljub temu, da niso stopili na kopno, so si v zalivu pri Apiji privoščili malo počitka in v miru skuhali in pojedli kosilo. Nato se je njihova pot nadaljevala. Vreme je spremenljivo. Podnevi še kar stabilno piha, le valovi so visoki. Ponoči pa je jadranje nekoliko bolj naporno, saj se nevihte kar vrstijo in jadra je potrebo kar naprej krajšati in prilagajati vetru.

Špela in Primož, ki bosta plula na etapi Fiji – Vanuatu sta srečno prispela na Fiji. Tam bosta nekaj dni raziskovala enega od otokov. Konec tedna pa se jima pridružim tudi jaz (Zlata). Upam, da bom na barki zdržala dobrih pet tednov, do Balija. Od tam se vsi vračamo v Slovenijo v začetku avgusta. Vmes se nam pridružita še Uroš in Borut. Zdajšnja posadka, razen kapitana Mirana in njegovega pomočnika Jona, se vrača domov čez kakšen teden.

V naslednjih tednih bodo informacije o napredovanju Skokice najbrž bolj skope. Zvestim bralcem se zato opravičujem.

 

25.4.: Pozicija 15*10 S, 176*04 W. Veter je nekoliko popustil, pa tudi valovi so bistveno manjši. Plujejo s polnimi jadri in veliko hitrostjo. Še kakšen dan jadranja jih loči do prvih otokov na otočju Fiji.

 

26.6.: Še kakšnih 20 milj Skokico loči do Fidžijskega otočja. Pozicija 16*04 S, 178*49 W.

 

 

Fiji

27.6.: Taveuni je otok kjer se je Skokica danes zvečer zasidrala. Jutri so namenjeni na Vanua Levu, kjer bodo v mestu Savu Savu opravili carinske formalnosti. Od tam jih čaka še kakšen dan plovbe do otoka Viti Levu, kjer se bo Skokica malo odpočila v marini pri mestu Leutoka. Tam se bo tudi zamenjala posadka.

 

28.6. V mestu Savu Savu na otoku Vanua Levu smo opravili razmeroma zapletene vstopne formalnosti in nabavili svežo hrano, ki nam jo je v preteklih dneh zaradi prepovedanega pristanka na Samoi že zmanjkalo. Lepo je bilo po nekaj dneh narediti tudi nekaj korakov po kopnem. Tomaž se je odločil, da ima jadranja in valov dovolj in je z letalom odletel naprej do Nadija. Ostali pa smo opoldne želeli nadaljevati z jadranjem proti Viti Levu in Lavtoki, a carinikov, pri katerih bi opravili izstopne formalnosti, ni bilo od nikoder in čakati sem moral pred prazno pisarno. Na pot smo zato odšli šele proti večeru. Preko noči je ponovno pihal močan veter (20-30 vozlov vzhodnika), tako da smo v jasni mesečni noči hitro jadrali med plitvinami in čermi ob Vanua Levu. Elektronske karte v povezavi z GPS so bile tukaj dovolj natančne, da smo si takšno nočno jadranje med koralnimi grebeni lahko privoščili.

 

29.6. Kar prehitro smo ponoči preko Blight Water prijadrali do podvodnih koralnih grebenov pred Viti Levom. Ko me je ponoči začel premagovati spanec, sem dežurstvo za krmilom predal Robiju in mu naročil, naj se drži začrtanega kurza, ter pazi na čeri red Viti Levu-jem. A ker so bili celo noč valovi zelo veliki, je avtopilot porabil preveč elektrike in izpraznil akumulator. S tem je počasi neopaženo odpovedala tudi navigacija in takorekoč izgubili smo se med grebeni. Z motorjem smo nato obudili akumulator in s tem računalnik in GPS. Po nekaj negotovih minutah smo se ponovno “našli” kakšnih 10 milj iz prvotne smeri, precej blizu koralnih grebenov pred otokom. Proti jutru smo bili nato med Tininim dežurstvom prezgodaj pred vhodom skozi koralne grebene v vmesne kanale, ki so cikcakasto vodili zadnjih 30 milj do Lavtoke. Ker je bil veter premočan in valovi preveliki, se pred vhodom v kanale nismo mogli zasidrati in počakati na jutro. Ponovno sem z negotovostjo v srcu moral na slepo zaupati elektronskim kartam in GPS-u in upati, da napaka v naši poziciji ne bo prevelika. Spustili smo vsa jadra in nato v trdi noči do sončnega vzhoda v močnem vzhodniku samo na jambor s hitrostjo preko 4 vozle “prejadrali” prvih 10 milj kanalov. Pponovno smo imeli srečo, da so karte tudi tukaj dovolj natančne in nismo nikjer nasedli. Ko se je začelo daniti, so se iz morja pojavili stebri, ki so označevali pot po kanalih in jadranje je ponovno postalo bolj enostavno.

Zgodaj dopoldne smo se zasidrali v pristanišču v Lavtoki, kjer sem ponovno moral izpolnjevati številne formularje ob prijavi na otoku. Številke potnih listov in osebne podatke prijateljev sem znal skorajda že na pamet, tolikokrat jih je bilo potrebno napisati v različne obrazce. Med prijavljanjem sem po SMS-u prejel obvestilo, da ima Zlata težave pri mejnih oblasteh na letališču, da ji ne verjamejo, da bo s Fijija odšla z barko in da naj pridem na letališče s papirji od barke ter ji pomagam. Primož in Špela sta Zlato nekaj časa neuspešno čakala na letališču, nato pa s taksijem prišla v Lavtoko in povedala, da ima Zlata resne težave. Z istim taksijem sem se takoj odpravil na letališče, kjer so mi neprijazni imigracijski uradniki rekli, da so se medtem že odločili, da Zlati ne dovolijo vstopa v Fiji, da jo do deportacije zaprejo v imigracijski center in da jo bodo v soboto ali v ponedeljek izgnali nazaj v Evropo. Vse skupaj so utemeljevali s tem, da s seboj ni imela dokaza, da bo Fiji zapustila na barki. Ko sem jim sam zahtevane dokumente predal, pa so mi rekli, da sem prepozen, da bi jim dokumente moral dati dve uri prej ob njenem prihodu in da je odločitev o izgonu že padla. Z menoj se nato sploh niso več hoteli pogovarjati. Zahteval sem pogovor z nadrejenimi oficirji, a brez uspeha. Razmišljal sem, ali naj pokličem na kakšno evropsko ambasado, nato pa sem se sredi čakalnice vrgel na kolena in jih na glas začel prositi, naj Zlato spustijo iz zapora in dovolijo, da gre k svojemu otroku. Zares trapasto, a v obupu človek naredi marsikaj. Ko sem večkrat na glas ponovil zgodbo o ženi, ki je kot turist prišla na Fiji, da bi z nami jadrala, oni pa so jo zato zaprli, jim je postalo nerodno pred ostalimi čakajočimi in so mi končno dovolili pogovor z nadrejenim oficirjem. Njemu sem nato po telefonu obrazložil celotno zadevo in dogovorila sva se, da Zlato iz “humanitarnih” razlogov spustijo iz imigracijskega pripora, jaz pa plačam 130 dolarjev stroškov njenega bivanja v priporu.

Po nekaj urah mučnega čakanja so mi končno dovolili, da sem se s taksijem zapeljal do zapora. Rešetkasta vrata so se odprla, z Zlato sva si padla v objem in čez pol ure sva bila na barki. Fiji in njegov vojaški režim se nama je priskutil. Upam, da bodo naslednji dnevi tukaj lepši. Vsi skupaj smo se odpeljali do Vuda Point Marine, kjer nas je čakal Tomaž in kjer so se Robi, Alenka in Tina izkrcali in preselili v hotel.

 

30.6.: Danes smo raziskovali notranjost otoka. S terenskim avtom smo se skozi gozdove odpeljali v hribe, obiskali prvobitno vas Apaka in se sprehodili po tamkajšnjem naravnem parku. Že sama vožnja po ozki gozdni “cesti” je bila svojevrstno doživetje, lep pa je bil tudi razgled s hriba po otoku in obali.

 

1.7.: Dva dneva brez jadranja sta tudi meni prilegla, a tretji dan sta si izleta do kakšnega otočka pred marino zaželela predvsem Pimož in Špela, ki sta že nekaj dni na Fijiju. Iz prospektov sta si izbrala Bounty island, poimenovan po znameniti ladji Bounty, ki je pred stoletji tamkaj pristala. Prospekt je obetal sanjsko belo plažo, a predvsem Primož je bil razočaran, saj nas je otok pričakal s skorajda suhim in za čoln težko prehodnim koralnim grebenom in kamnito obalo. Peščena plaža se je začela šele visoko nad morjem. Težava je bila v tem, da je v času polne lune velika razlika med plimo in oseko. Sredi dneva je bila ravno najnižja voda in zato je skorajda vse morje odteklo od otoka in za koralnim grebenom se ni bilo mogoče kopati. No po nekaj urah se je voda dvignila za dva metra in nasmeh se je vrnil na Primoževa lica. Voda je sedaj segala do peščene plaže in med koralami se je bilo mogoče potapljati in opazovati barvite ribice. Večer smo zaključili v marini v družbi celotne posadke, ki je k nam prišla na obisk iz bližnjega hotela. Ob kozarcu vina smo obujali spomine na jadranje v preteklih treh tednih in se ob pogovoru o naših dogodivščinah veselo nasmejali.

2.7.: Sovražim pospravljanje in carinske formalnosti, a ker smo se odpravljali proti Vanuatuju je bilo potrebno najprej očistiti barko, nabaviti hrano za naslednjih nekaj dni, vse to spraviti po predalih v barki, ter natočiti nafto in vodo v rezervoarje. Popoldne smo se poslovili od none, Tomaža, Alenke, Robija in Tine in nato odpluli proti Lavtoki, kjer smo še enkrat opravili vse po nepotrebnem zapletene Fijiske birokratske postopke. Tokrat se je carinik pri pregledu zapičil v napol prazno steklenico žganja, ki sta ga s seboj na jadranje že lansko leto prinesla Izi in Darko in ki je ležala pozabljena v enem od predalov v kuhinjski shrambi. Seveda tega žganja v carinski deklaraciji nisem prijavil in to je bil tako hud prekršek, da sem moral pet minut poslušati carinikove očitke, da bi moral kapitan vedeti, kaj vozi s seboj na barki. No in potem je carinik pogledal na uro in ugotovil, da se je njegov delovni čas iztekel pred eno minuto, ter da moramo plačati njegovo naduro, če želimo, da danes konča s carinskim pregledom. Postalo mi je jasno, zakaj je zavlačeval. Ko je v žep pospravil 25 dolarjev za nadure je samo še predal papirje in se poslovil. Fijija in njegove neprijazne birokracije smo se dokončno rešili. Odpluli smo v prijeten miren večer. Polna luna nam je razsvetljevala pot med koralnimi otoki in grebeni severozahodno od Lavtoke v smeri proti Vanuatuju. V jadra smo ujeli še nekaj večernega vetra, a je ta prekmalu pojenjal in zapel je motor.

 

3.-5.7.: In motor je pel še pretežni del naslednjega dne z nekaj prekinitvami, kadar je malo bolj zapihalo. Pod večer drugega dne smo se zapeljali pod deževne oblake in divji ples se je začel. Najprej se je ulilo, da se je komaj videlo do sprednjih luči, nato pa se je nalivu pridružil še precej močan južni veter in Skokica je začela poskakovati v naraščajočih valovih. Na srečo so bili vsi že v posteljah, le Primož je vztrajal na krovu. Kmalu sem zaradi varnosti tudi njega poslal v notranjost barke in nastavil močno skrajšana jadra. Skokica se je odzvala s hitrim jadranjem v bočnem vetru in valovanja je bilo takoj čutiti veliko manj. Le veter je valove nosil bočno čez krov barke. Ker se zunaj v dežju in temi tako ni nič videlo, namakanja pa sem se naveličal, sem se še sam preselil v notranjost barke, nadzor nad Skokico pa zaupal avtopilotu. Jadranje sem spremljal na računalniku in občasno pogledal, kaj se dogaja v okolici barke. Naša hitrost je bila preko osem vozlov in smer proti Vanuatuju. Proti jutru je dež ponehal, močan južni veter pa je vztrajal še cel dan in povzročal nelagodje pri Primožu, ki se je spraševal o smiselnosti našega početja. Zadnji dan pred Vanuatujem je veter ponovno popustil in umirilo se je tudi morje in z njim želodci mojih sopotnikov.

 

Vanuatu

6.7.: Proti jutru smo prijadrali do Efateja. Kot vsako jutro se mi je na krovu še pred sončnim vzhodom pridružil Jon in skupaj sva videla, kako sonce tokrat ni vzšlo iz morja temveč izza gozdov otoka, ob katerem smo jadrali. Zjutraj smo se zasidrali pri boji za karanteno v pristanišču Port Vila in nato postopoma opravili vse mejne formalnosti. Za razliko od Fijija so nas tukaj uradniki pričakali s prijaznimi obrazi. Dobil sem plovno dovoljenje za Vanuatske otoke, a so me opozorili, da je vseeno na vsakem otoku za dovoljenje za obisk priporočljivo vprašati tudi domačine.

Popoldne smo se odpeljali do plaže na drugo stran zaliva, kjer sta Primož in Špela našla svoj sanjski otok z belo peščeno plažo. Še ves naslednji dan smo ostali tu. Mlajši člani posadke so dan preživeli na plaži in na otoku, sam pa sem zjutraj ugotovil, da je dušo spustil še drugi meh za vodo. V to dušo smo včeraj natočili novo vodo in je bila na žalost polna, sedaj pa je bila voda med prekati pod tlemi in kar nekaj ur sem se mučil, da sem je večino na roke izčrpal iz različnih prostorov pod tlemi.

Primož in Špela sta se odločila, da še en dan ostaneta na svojem Hideaway Islandu, zato smo se popoldne poslovili od njiju in z Zlato in Jonom odjadrali proti Ambrymu.

Vmes smo se pred večerom za kratek sprehod ustavili še na drugi strani Efateja, kjer nas je na plaži pričakal prijazni starec z velikim nožem v roki in nam v lepi angleščini zaželel dobrodošlico. Navadili smo se že na to, da se domačini sprehajajo naokoli z mačetami v rokah in se tega nismo več pretirano bali. Z mačetami po gozdovih nabirajo kokosove orehe in druge pridelke, ki jih potrebujejo zase ali pa prodajo na trgu. No, kaj možakar počne z velikim nožem sem seveda še vedno vsaj podzavestno pazil. Torej, starec nam je razložil, kje leži njegova vas, kako se do nje pride in nas pospremil še del poti. Potem pa smo prišli do potoka,

ki se je izlival v morje. Možakar se je tu ustavil in nam povedal, da je tu meja njegove vasi in da je že pozno, da se tukaj moramo posloviti in da si mi verjetno zelo želimo iti nazaj k barki. Z Zlato sva se spogledala in si mislila, da sva verjetno naletela na enega od tabujev o katerih sva brala v vodiču. Morda tujcem zvečer vstop v vas ni dovoljen. Vljudno smo se poslovili, le Jon se črncev še ni navadil in starcu ni hotel dati roke v slovo.

Ponoči smo jadrali proti severu proti Ambrymu, otoku na katerem so delujoči vulkani in na katerem je mogoče videti reke tekoče lave, ki se vijejo po pobočju iz vulkana.

 

8.7.: Zjutraj smo prijadrali pod Ambrym, a od ogleda vulkanov ni bilo nič. Otok nas je pričakal v dežju, vulkanski hribi pa so bili zaviti v goste oblake. Zavili smo na severozahod otoka in se zasidrali v zalivu pri vasi Baiap. Naš prihod v zaliv je spremljalo pravo indijansko vzklikanje in tuljenje otrok, ki se je razlegalo iz vasi v bližnjem palmovem gozdu. Domačine, ki so v zalivu lovili ribe, smo prosili za dovoljenje, da gremo na sprehod na kopno in to so nam prijazno dovolili.

Popoldne smo odjadrali še do bližnjega otoka Malakula in se pod večer zasidrali pri vasi Norsup. Zanimivo je, da imajo vse vasi, v katerih smo se ustavili, svoja letališča. Med otoki Vanuatuja skorajda ni rednih ladijskih povezav, so pa zato s teh vaških letališč redne letalske linije do Efateja in do Espiritu Santo-ja. Ker je bila moja elektronska karta v povezavi z GPS-om na teh severnejših otokih Vanuatuja preveč nenatančna in je kazala našo pozicijo z napako več kot ene milje, si nisem upal tvegati nočne plovbe med na gosto posejanimi otočki proti Lungavillu na Espiritu Santu. Zato smo se na pot odpravili v drugem delu noči in tja prijadrali zjutraj.

 

9.7.: Lungaville je središče severnih Vanuatskih otokov in industrijska luka za izvoz njihovih pridelkov. Iz velikih skladiščnih hal v pristanišču je vel žaltav vonj po kapri, ki jo pridelujejo na okoliških plantažah. Kot drugod po Pacifiških otokih, je bila internetna povezava tudi tu zelo počasna, tako da sem lahko ponovno le za silo pregledal vremenske napovedi in svojo elektronsko pošto. Kot že velikokrat na tej poti bom tudi za etapo do Avstralije lahko računal na Darkovo pomoč in na njegove vremenske napovedi.

 

 

Prvi teden proti Avstraliji (9.-15.7.)

 

Popoldne smo odrinili na 1550 milj dolgo pot čez Koralno morje proti severu Avstralije. Prvih nekaj ur smo jadrali med otoki in ob obsežnih palmovih nasadih na južnem delu Santa, zvečer pa zajadrali na odprto morje in z nočjo nam je kopno za kar nekaj naslednjih dni izginilo izpred oči. Osnovni kurz, ki se ga bomo držali naslednje dni bo 280 stopinj. Za Zlato bo to prva dolgotrajnejša oceanska preizkušnja. Upam, da nam bo morje naslednjih deset dni naklonjeno in bo Zlata vse skupaj nekako preživela. Jon je z menoj že več kot en mesec in oceanske valove tudi v podpalubju brez težav prenaša, da le ima na voljo dovolj pravljic, risank in filmov.

 

Prvo noč nismo imeli vetra, zato pa obilico dežja in navskrižnih oceanskih valov. Naslednji dan je začelo pihati najprej z jugozahoda in nato z juga. S petnajstimi vozli je bilo ravno prav vetra za lepo napredovanje, a je žal še naslednja dva dni in noči veliko deževalo, tako da sem noči predežural in predremal sključen pod zaščitno ponjavo ob vhodu. Ker je bilo valov preveč, si je Zlata v notranjosti barke upala samo spati, tako da sem moral za silo skrbeti tudi za kuhanje in našo prehrano.

 

11.7.: Tretji dan je končno zopet posijalo sonce, veter z jugovzhoda se je okrepil na dvajset vozlov in krajšali smo jadra. Morje nas je sicer neprestano zalivalo, a jadrali smo razmeroma hitro in dnevno prevozili po okrog 170 milj proti Avstraliji. Veter z juga je tukaj hladen in vseskozi je precej hladno. Ponoči je pod dvajset stopinj Celzija, podnevi nekaj nad dvajset. Priznati moram, da sem kljub zimskemu času na južni polobli pričakoval toplejše vreme. Spomnil sem se besed Slavca Šikonje iz lanskega leta, ko mi je rekel, da ne ve, zakaj je šel toliko proti jugu in če bi še enkrat načrtoval svojo pot, potem nebi šel toliko južno v mraz ter nestalno in mokro vreme. Tedaj ga nisem popolnoma razumel in njegovim besedam nisem dajal dovolj teže. Sedaj po mesecu dni, ki smo jih prejadrali med petnajstimi in dvajsetimi južnimi stopinjami popolnoma razumem pomen njegovih besed. A trenutno jadramo proti severozahodu, proti tropskim krajem in kmalu bo zopet vroče, verjetno še preveč. Tudi Zlata si sedaj že upa nekaj časa prebiti v kuhinji in kakovost naše prehrane se je občutno izboljšala.

 

13.7.: In prišel je petek, peti dan jadranja in začel je nagajati samokrmilnik. Ponovno je spodrsaval jermen, ki sem ga zamenjal pred nekaj dnevi. Ker je bil samokrmilnik od zalivanja valov od soli ves bel sem ga najprej opral s sladko vodo in to je zaleglo za kakšno uro. Potem pa črnc sklenil, da ima tlake dovolj in je popolnoma prenehal delati. Kapljico olja na plamen moje jeze je prilila še Zlata s pripombo, da je danes petek trinajstega in da pač mora biti nekaj

narobe. Ne vem, kaj je slabše, imeti na krovu stavkajoč samokrmilnik ali vraževerno žensko. Za Zlato vem, da je bila to samo malo zlobna pripomba, pokvarjenega samokrmilnika pa na barki ne maram, zato sva ga odmontirala in za krmilom ga je začasno zamenjala Zlata. Sam pa sem napravo razstavil in jo znotraj temeljito očistil z alkoholom. Ko sem samokrmilnik sestavil in ga  namestil tja kamor spada, je vse skupaj delovalo tako kot mora. Preživeli smo tudi petek trinajstega. Naslednji dnevi bodo samo boljši?

 

Za sredino prihodnjega tedna mi je Darko napovedal poslabšanje vremena s precej močnim vetrom, zato sem se odločil, da bomo tudi ponoči jadrali s čimbolj polnimi jadri, da bi morebiti Veliki koralni greben dosegli že v torek zvečer še pred poslabšanjem vremena. A kot zakleto je veter ponoči popustil in s hitrim jadranjem ni bilo nič. Se pa je ponoči dokončno izpraznil akumulator in po nekaj dneh je bilo potrebno ponovno zagnati motor, da smo dobili potrebno električno energijo. Solarne celice v preteklih oblačnih in deževnih dneh niso dovolj napolnile akumulatorja. Z elektriko na barki kar disciplinirano varčujemo, računalnik na odprtem morju uporabljam le nekajkrat dnevno za vnašanje pozicije, radia in glasbe skorajda ne poslušamo. Glavna porabnika elektrike sta samokrmilnik in Jon, ki na DVD predvajalniku gleda risanke in filme in nato večkrat dnevno polni baterije. Z Zlato sva kar vesela, da se v teh enoličnih samotnih dneh na barki na ta način vsaj malo zamoti. Pred dnevi je imel “napad” domotožja in je hotel domov in v vrtec, sedaj pa se je nekako sprijaznil s tem, da bo pot do doma malo daljša.

 

In ko govorimo o poti domov, tudi Skokica je sedaj že čez polovico poti okoli sveta in če se je do sedaj od doma oddaljevala, potem se mu sedaj spet bliža. Torej, tudi Skokica je na poti domov. A ne direktno, najprej bomo jeseni zavili še do Južne Afrike.

 

15.7.: Trenutno smo na poziciji J13°30; V153°27 in smo prejadrali že več kot polovico poti do Avstralije. Do prehoda skozi Veliki koralni greben nas loči še 565 navtičnih milj. Na Četrtkov otok (Thursday Island) pridemo predvidoma v sredo ali četrtek in tam se bomo sestali z Urošem, ki se nam bo ponovno pridružil na naši poti. ….

 

 

Avstralija, 18.-26.7.2007

 

V sredo 18.7. nam je po nekaj dneh vse bolj “poskočnega” jadranja uspelo najprej ponoči pri Raine Islandu prijadrati v zavetje Velikega koralnega grebena in nato pod večer še do Thursday Islanda. Tu se nam je v četrtek pridružil Uroš. Četrtek smo namenili urejanju vstopnih formalnosti, obisku zdravnika zaradi Jonovih vnetih ušes in obnovi zalog hrane, v petek pa smo na sidrišču pri Horn Islandu menjali in krpali v preteklih dneh natrgana jadra. Popoldne smo preko razpenjenega zaliva Carpentaria odjadrali na 760 milj dolgo pot proti Darwinu. Ker je bilo vetra ponovno preko 30 vozlov, so se kmalu dvignili ustrezni valovi in po dveh dneh se nam je prilegel kratek počitek na Wesselovih otokih. Nadaljevanje je bilo nato bolj mirno, saj je veter postopoma popustil in jadrali smo lahko vse hitreje z vse bolj polnimi jadri. Hladno je še naprej, ponoči na palubi dregetamo v bundah, podnevi pa smo pod “tropskim soncem” oblečeni v trenirke.

 

V sredo 25.julija dopoldne smo primotorirali v Darwin. Veter je zadnjo noč skoraj popolnoma izginil. Pretežni del noči smo se med grebeni, otoki in plitvinami prebijali proti precej močnemu toku. V Darwinu nas je (na plaži med krokodili) pričakal Borut, ki je to jutro sem priletel iz Bruslja. Popoldne smo odpluli v Tipperary marino in se dobili z Uroševimi sorodniki, ki so nam na hitro razkazali mesto, obiskali smo Indonezijski konzulat, kjer se je Urošev stric Veljko predhodno dogovoril za ekspresno pridobitev viz in nato so nas zvečer povabili še k sebi domov in nas bogato pogostili. Jutri dopoldne bomo barko pripravljali za prvo soočenje z Indijskim oceanom. Z jadrarjem sem se dogovoril tudi za malo bolj profesionalno popravilo glavnega jadra in težke genove, ki sta nastradala v zadnjih dneh Pacifika. Proti večeru nameravamo odpluti proti Indoneziji. Na Timor naj bi prijadrali v nedeljo 29. julija.

 

Urošu je bilo zadnja dva dni, ko je veter začel popuščati tako dolgčas, da je za tole spletno stran napisal nekaj svojih “opažanj”:

 

In vendar se vrti! Miran mi je namreč danes ponudil, da zapišem nekaj svoji misli. Očitno moraš s z njim jadrati po vseh treh oceanih, da te doleti takšna čast. Da se vendarle ne bi premislil, sem se hitro usedel za računalnik in napisal te vrstice. Ker nam bo on zagotovo predstavil informacije o vetru in valovih, uporabljeni jadralski tehniki in taktiki ter številnih izzivih, ki nam jih je omogočala oprema, si bom jaz dovolil prestaviti ekipo tokratne etape. Ekipa, ki je, tako kot na vsakem jadranju, najpomembnejši faktor. Še posebno na ti. off shore jadranju, ko si s člani posadke deliš dneve in noči 12 metrskega prostora, ki je za nameček še močno nagnjen, poskakuje in ponoči ječi. Kapitana že vsi dobro poznamo. Mene je zanimalo predvsem ali bo zaradi bližine soproge Zlate in sina Jona kaj drugačen. Bolj blag, mil, mogoče manj naklonjen športnemu jadranju. Za vse tiste, ki ste stavili na tovrstno spremembo imam slabo novico. Miran je Miran in ne bo se spremenil, ne glede na posadko. Je večni bojevnik vetra! V neprestanem iskanju optimalne nastavitve jader, štrikov, drsnikov, krmila, etc. Kot livingstonov Galeb izboljšuje in idealizira jadralske nastavitve vse z namenom maksimiziranja naravnih danosti vedno spreminjajočega se trenutka. Zelo verjetno jadra trima tudi v spanju…. Vse ostalo ja manj pomembno, da se le dobro (beri; zelo hitro) jadra.

Zlata je tokrat prvič moja sojadralka. Upam, da ne zadnjič! Dolgoletne jadralske izkušnje ji omogočajo intuitivno prepoznavo potrebnih manevrov, 19 let zakonske zveze (včeraj je bila obletnica in da, ne boste verjeli, Miran jo je presenetil, saj ji je iz jabolka izrezal srček!) pa jo ob danem kapitanu zagotovo še bolj usposobi za doseganje ekipne harmonije.

Jon je zagotovo najbolj priden otrok na barki, kar mu večkrat na dan tudi priznam. Kljub 7 nepretrganim tednom na Skokici, je neprestano dobre volje, njegovi “zakaji” pa so znanilec vsakega sončnega vzhoda. Ob preplutih miljah, bi v svoji starostni kategoriji zagotovo že lahko zanimal skavte Guinessove knjige rekordov.

Sam, tako kot ponavadi, priliko koristim za bogatenje mojega jadralskega znanja, predvsem pa za totalni odklop od vsakodnevnih izzivov in priklop v meditativnost oceana.

Iz južnih morij vas pozdravlja, Uroš.

 

In še en Urošev pogled na jadranje:

 

27.07.2007: Včeraj popoldan smo izpluli iz Darwina. Marino smo morali zapustiti do 17.00, saj je sicer, naslednjih 12 ur, zaradi oseke nemogoče izpluti. Voda v marini je neprestano na istem nivoju, saj gre za zaprti tip marine z zapornico (panamske izkušnje so tako ponovno prav prišle). Ob 16.30 sva z Miranom prevzela glavno jadro, ki je bilo prejšnji dan predano v popravilo (v posledici močnih pacifiških vetrov je bilo jadro namreč že precej strgano) ter nato kot marinca z njim tekla na barko. Zlata, Borut in Jon so v tem času nakupili pitno vodo in sokove, tako da smo marino zapustili natančno ob uri, seveda z jadri na boku barke in pijačo v kartonih. Še dobro, da čez dan nisem poslušal Mirana, ki je predlagal, da bi vodo v rezervoar natočili tik pred odhodom (češ, da bi s tem resnično odpluli s polnim tankom) in sem vodo že prej natočil.

Ponoči smo zapluli v cele krpe avstralskih morskih alg. Miran in Borut sta se z različnimi motornimi manevri, poizkušala znebiti v krmilno, kobilico in pogonsko osovino zapleteno travo. Žal neuspešno. Nato sta se odločila, da bosta na pomoč poklicala potapljača. Miran me je zbudil in diplomatsko vprašal, če imam podvodno svetilko. Nekako sem razumel, da je pravzaprav (pravilno) ocenil, da ob vseh alarmih glede morskih krokodilov, ki so se v preteklih letih močno namnožili na severu Avstralije, manj boleče izgubiti 1. oficirja, kot pa kapitana. Maska, svetilka in nož ter nelačni krokodili so pripomogli, da smo bili pet minut kasneje že varno na plovbi.

Nad indijskim oceanom se je naredilo vroče jutro. Šibek krmni veter se namreč kompenzira z hitrostjo motorja, tako da ni čutiti niti sapice. Morje je mirno, kar veseli predvsem Boruta, saj mu je s tem omogočeno blago prilagoditveno obdobje.

Danes ima Zlata rojstni dan. Trenutno še spi, fantje pa smo v akciji že od 6.00 zjutraj. Miran je iz palačink pripravil sadno torto na kateri je iz sadja izoblikoval rojstno-dnevno številko in črko “Z”, Borut je prinesel belgijske praline, sam pa sem včeraj na skrivaj kupil avstralsko  penino in jo ponoči primerno ohladil. Pridružil se nam je tudi Jon in v tem trenutku že vadimo rojstno-dnevno pesem. V CD player sem vstavil Radolfija, tako da se bo Zlata lahko prebudila v čudovito jutro. Le peščene plaže, ki so jo zelo želi, ji žal ne moremo pričarati, tako da se  bo morala (ponovno) zadovoljiti z odprtim morjem in 30 metrsko vrvjo.

Za barko, vse od prve zore dalje, vlečem tudi umetno ribo (na globini 3m in razdalji 30m) in ligna, (na površini na razdalji 50m) saj bi za kosilo rad pripravil morski menu; sveže morske ribe, riž skuhan v kokosovem mleku (kokos vozimo že vse od Fija dalje) in svežo zelenjavo z začimbami. Pozejdon se je odločil, da bomo ribo dobili šele za večerjo (tuna je tokrat prijela na ligenj), tako da smo imeli azijsko zelenjavno kosilo in se s tem začeli pripravljati na indonezijsko kulinariko.

Tekom dneva smo nekaj ur vozili s špinakerjem in glavnim jadrom, kmalu pa je bilo vetra premalo tudi za to kombinacijo. Brezvetrje smo izkoristi za plavanje, skakanje z barke k razposajenim delfinom, etc. Edino Zlata ni želela v vodo, saj smo zjutraj ponovno srečali morsko kačo. Večerna telovadba (bazične aerobne vaje in raztezanje) je še dodatno pripomogla k odličnem razpoloženju.

Lep pozdrav z Indijskega oceana, Uroš

 

 

Indonezija, 30.7.-5.8.2007

 

V četrtek 26.julija zvečer smo zapustili Darwin in po gladkem morju in skorajda popolnem brezvetrju odpluli proti Indoneziji. Veter se nas je zares usmilil šele v nedeljo, tako da smo si vsaj zadnji dan lahko malo spočili ušesa od brnenja motorja. Ponoči na ponedeljek smo pripluli do Timorja, kjer bomo zjutraj v Kupangu opravili vstopne formalnosti za Indonezijo.

 

Ko smo 30.julija  prispeli pred Kupang, je bil zaliv poln zasidranih jadrnic, ki se udeležujejo relija Darwin – Singapur in so tja priplule v preteklih dneh. V Kupangu nam kljub celodnevnemu čakanju pri počasnih uradnikih ni uspelo opraviti vseh “zahtevanih” formalnosti. Izgleda da so bili uradniki utrujeni od obilice dela v preteklih dneh. Za hitrejšo obravnavo pri carinikih je poskrbel naš carinski ataše Borut, na luški kapitaniji pa nismo imeli “vez” in prav luški kapitan se je najbolj obotavljal, saj je očitno za svoje delo pričakoval še dodatno plačilo. Odločil sem se, da na Timorju ne bomo izgubili še enega dne in smo zvečer odjadrali proti Floresu brez kapitanovega podpisa na popisu posadke.

 

Na Floresu smo si želeli ogledati vulkanska jezera, a smo imeli ponoči premočan protitok ravno iz smeri Floresa, tako da smo le počasi napredovali. Sredi noči sem spoznal, da na Flores ne bomo prišli podnevi, zato sem Skokico obrnil proti Komodu, kjer smo si želeli ogledati zmaje. Do naravnega parka Komodo pa je bilo preko 260 milj, tako da smo na morju prebili še dva dni. Kot zakleto je veter že prvo noč skorajda popolnoma izginil in smo nato ponovno skoraj dva dni le motorirali in se proti neugodnim tokovom le počasi prebijali do obljubljenih otokov.

 

1.8.: Tretje dopoldne sta se nas veter in morski tok vendarle usmilila, tako da smo kmalu prijadrali do Rindje (Rince), prvega od otokov v naravnem parku Komodo, znanem po komoških zmajih, kot pravijo tem 2-3 metre dolgim plazilcem. Odločili smo se, da srečo s komoškimi zmaji poskusimo kar na tem otoku. Zapeljali smo v globok zaliv na jugu Rince in bili bogato poplačani.

Že na prvi plaži, kjer smo se zasidrali, nas je na obali pričakal zmaj, divje svinje, nekaj opic, sokoli in še vrsta drugih živali, s katerimi smo se nato na plaži malo poigrali. No, vsaj želeli smo se z njimi poigrati, a so vsakokrat pobegnile v gozd, čim smo se jim približali na manj kot dvajset korakov. V zalivu je bila zasidrana tudi potapljaška ladja, kjer sta si Uroš in Borut izposodila jeklenke in si ogledala tudi tamkajšnji z ribami in koralami bogat podvodni svet.

 

2.8.: Ponoči smo se odpravili naprej mimo Komoda in ob južni obali Sumbawe proti zalivu Cempi, kjer je navtični vodič obetal dobro sidrišče in lepe plaže. Vso noč in dopoldne smo jadrali po živahnem vetru in ogromnih dolgih valovih, ki so se valili z juga Indijskega oceana in se razbijali ob obalah Sumbawe. Dopoldne smo zavili v zaliv in občudovali velikanske valove, ki so se valili čez koralne grebene in se z mogočnimi gejzirji razbijali ob čereh in ob obali. Proti koncu zaliva, ko bi morali zaviti v zavetje koralnega grebena so oceanski valovi v plitvejši vodi postajali že strašljivo veliki in so se začeli prelivati. Iskal sem prehod za greben, ko nas je od zadaj zajel en tak velik val in Skokica je zaglisirala po valu navzdol kakšnih sto metrov s hitrostjo blizu dvajsetih vozlov. Trdno sem držal krmilo, vse kocine so mi šle po koncu in začel sem samo še iskati izhod iz kipečega morja in iz zaliva. Ostalim je bilo očitno všeč surfanje s Skokico po velikanskih valovih in so me pregovorili, naj še enkrat poskusim najti prehod za greben. Poskusil sem še enkrat malo bolj levo, kjer ni bilo videti, da bi se valovi prekopicevali, pa sta nas na mojo grozo čez nekaj minut ponovno dosegla dva zaporedna ogromna vala, ki jih je Skokica s pomočjo polnega plina na motorju sicer uspešno preglisirala, a zame je bilo to dovolj. Želel sem si samo stran, ven iz zaliva, dokler je barka še cela. S polnim plinom smo se prebijali preko ogromnih valov, a nam na srečo v naslednjih minutah nasproti ni prišel noben val, ki bi se že prekopiceval in nekako smo se rešili iz pasti. Jon (in ostali) je bil sicer žalosten, ker z obljubljeno plažo ni bilo nič, a odnesli smo celo kožo in to je najpomembneje.

 

3.8.: Na južni strani preko 100 milj dolge Sumbawe ni bilo več primernega sidrišča, zato smo bili ponovno “obsojeni” na neprekinjeno dvodnevno jadranje proti Lomboku, kamor smo prijadrali v petek zjutraj. Zasidrali smo se v čudovitem, skoraj popolnoma zaprtem zalivu Blongas na jugozahodni strani Lomboka. Takoj so nas v kanuju prišli pozdraviti otroci iz bližnje ribiške vasi in začeli smo z blagovno menjavo. Mi smo od njih dobili nekaj prisrčnih nasmehov, oni pa od nas piškote in svinčnike in kape. Uroš in Borut sta si zaželela rib in v vodiču našla besedo “ikan”, a več kot smejanja pri otrocih nista dosegla. Morda pa se pozneje vrnejo tudi s kakšnim ikanom. Jon in ostali smo končno prišli do plaže in sprehoda po kopnem. Na barko so potem začeli prihajati vse večji “otroci”, ki so zahtevali darila, plezali in brskali po barki in se niso pustili odgnati. Sam sem se želel najprej naspati in potem oditi k ostalim v vas, a si tega nisem upal ob družbi na barki, ki se je obnašala, kot bi bili v samopostrežni trgovini.  Ko mi je prekipelo, sem vse nagnal z barke in poklical Zlato in fante, ter se odločil, da bomo ta “sračji” zaliv zapustili. Zares smo nato kmalu odjadrali in spotoma ugotovili, da so nam “prijazni” domačini s palube odnesli nekaj stvari.

Na karti sem si izbral zaliv kakšnih 20 milj bolj severozahodno na Lomboku, kjer bi prebili zadnjo noč pred Balijem. Prvi dve uri smo jadrali s tokom, zelo hitro napredovali in opravili že tri četrtine predvidene poti, potem pa se je tok nenadoma obrnil, morje je vzkipelo in pojavljati so se začeli “rolerji” – prekipevajoči pet do šest metrov visoki valovi.

Kljub temu, da sem poleg jader zagnal še motor, smo komajda še kaj napredovali, po dveh nadaljnjih urah pa smo se popolnoma ustavili, saj je bilo nasprotnega toka preko sedem vozlov. Valovi so nas od zadaj vse bolj zalivali in preganjati nas je začela noč. Odrešilni zaliv je bil za rtom oddaljen le še tri milje, a nismo mogli do njega. Pogledoval sem na levo, na odprto morje, pa je izgledalo, da so valovi tam še večji.

 

In potem se je začel divji ples. Najprej nas je zalil en velikan, ki nas je popolnoma skopal, z vodo napolnil kokpit in skozi odprta notranja okna zalil tudi zadnji kabini. Zlato in Jona je zalilo v kokpitu in skorajda odplaknilo v morje, zato sta se umaknila v notranjost barke. Sledilo je brisanje in črpanje vode, valovi pa so se še večali in me od zadaj vse bolj zalivali za krmilom. Da bi bilo vse še slabše, je zmanjkalo goriva v tankih in motor se je ustavil. Odvisni smo bili le še od vetra, ki pa ga je bilo na srečo preko dvajset vozlov. Barko smo popolnoma zaprli, na krovu pa se mi je pridružil Uroš, da je delal z jadri. Oba sva si nadela rešilne jopiče in se privezala z varnostnimi pasovi.

In nato je prihrumel orjak. Zadaj sem videl hrumečo vodno steno in Urošu zaklical, naj se pazi. In nato me je že zalilo čez glavo in stisnilo ob krmilno kolo. Voda je popolnoma prelila palubo  ter odtrgala zadnjo klop in vhodna vrata. Barka se je nagnila naprej, na dnu vala pa nas je zasukalo in prevrnilo na bok. Jambor se je namočil v morje. Val naju je z Urošem odplaknil k ograji, a so naju zadržali varnostni pasovi. Vse skupaj je postajalo vse bolj podobno boju za preživetje in ni nam bilo lahko pri srcu. V notranjosti barke je bil popoln kaos. Voda je v močnem curku vdrla skozi odtrgana vrata in zalila kuhinjo in navigacijsko mizo, Boruta je med prevračanjem vrglo najprej v kuhinjo na štedilnik in nato na drugo stran barke v kopalnico, kjer je za nekaj časa obležal, da si je opomogel. Zlata in Jon sta se izgleda bolje držala in Zlata je nato ponovno začela izčrpavati vodo iz poplavljene barke. Vhodna vrata je Uroš na srečo našel na tleh v kokpitu in jih ponovno zaprl. Ker je med prevračanjem zadaj močno pokalo, sem se ustrašil, da se nam je odlomilo krmilo. Pa mi je čez nekaj sekund odleglo, ko se je Skokica pobrala, pridobila hitrost in je krmilo ubogalo.  Valovi so se nato vendarle nekoliko zmanjšali, a tok ni pojenjal. Brzinomer je kazal hitrost med sedem in osem vozli, a po GPS-u smo stali na miru.

Potrebno se je bilo odločiti za umik na odprto morje in proti sosednjemu otoku. Le počasi smo napredovali v novo smer, zalilo nas je še nekaj valov in čez kakšno uro smo bili rešeni najhujšega. Ko se je morje dovolj umirilo, smo iz rezervnih posod v rezervoarje prelili nafto, da smo zopet lahko uporabljali tudi motor.

 

4.8.: Sredi noči smo prišli v zavetje severnega dela otoka Mundi in počakali na jutro, da smo tokrat z močnim tokom od zadaj v dobrih dveh urah prejadrali 25 milj do Balija. Tukaj smo si v marini najprej privoščili zajtrk in sedaj peremo in sušimo poplavljene blazine in izčrpavamo morsko vodo iz omar in prekatov v notranjosti barke. Skokica je na zunaj prevračanje preživela brez vidnih posledic. Izjema je izgubljena zadnja klop in strgana tenda. V notranjosti je nastradala elektrika in elektronika, a počasi bomo barko spravili v red.

Kako hitro si bomo mi opomogli od nočnih dogodivščin pa ne vem. Verjetno bo potreben še kakšen dan.

Peta etapa: 18.4. – 24.5.2007. Ekvador – Francoska Polinezija,4330 NM Med svojim zimskim jadralskim premorom sem preko interneta z zanimanjem spremljal jadranje Stanislava ©ikonje- Slavca preko Indijskega oceana. S svojo jadrnico Beo in s prijatelji je v zadnjih treh letih prejadral vse tri oceane. S Slavcem sva se večkrat srečala in si kot sorodni duši z jadralskih etap dopisovala preko elektronske pošte. Slavc mi je s svojimi izkušnjami in nasveti pomagal pri pripravi mojih jadralskih potovanj, Slavèevi zapisi s poti pa so mi popestrili zimske dni. Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem zvedel, da sta mu te¾ka bolezen in nesreèa v Rdeèem morju v februarju prepreèili, da bi prijadral nazaj v domaèi pristan. Ob koncu zime smo se na Kamni¹kem pokopali¹èu od Slavca dokonèno poslovili.   ©estnajstega aprila sem se podal na pot v Ekvador. Najprej sem se poslovil od domaèih in nato na Tr¾a¹kem letali¹èu ¹e od Zlate. Odkar se poznava bo to najdalj¹e obdobje, ko se ne bova videla. Zlata bo vmes skrbela za dru¾ino, jaz pa jadral. Lepa delitev dela in dru¾inskih obveznosti, a se mi zdi, da jo je Zlata sprejela z razumevanjem.

 

Moje popotovanje ni potekalo, kot bi si ¾elel. Z enodnevno zamudo sem pri¹el v Ekvador. Letalski prevoznik Air Madrid, od katerega sem imel povratno karto, je ¹el v steèaj, njegove lete so odpovedali, jaz pa sem obtièal v Madridu in sem si moral kupiti karto za naslednji dan.

 

17.4.: Kljub zamudi mi je do veèera uspelo urediti vse izstopne formalnosti, zveèer nabaviti hrano in pijaèo ter pripraviti barko. Ker sem ob prihodu videl, da je barka pod vodno linijo precej obra¹èena, sem v marini naroèil potapljaèu Fernandu, da jo oèisti. Ko sem ponoèi pospravil hrano, natoèil vodo ter namestil ¹e jadra, sem se odpravil na pot. Nikogar ni bilo videti, da bi se od njega poslovil, le odplul sem v noè. Vetra ni bilo, zato sem si pomagal z motorjem.

 

18.4.: Pa nisem daleè pri¹el. V zalivu pred Salinasem se mi je v propeler nekaj zapletlo in motor je obstal. Ker ga nisem mogel ponovno zagnati in ker zaradi noèi nisem videl, kaj bi lahko bilo narobe, sem se odloèil, da se zasidram in poèakam nekaj ur do jutra, ko si bom stvar lahko ogledal in odmotal s propelerja. Zjutraj sem se potopil pod barko in s propelerja odmotal grdo debelo vrv. Istoèasno pa sem opazil, da je na barki in propelerju zara¹èenih veliko ¹koljk, za katere sem mislil, da jih je potapljaè odstranil. Zagnal sem motor in le ta je veselo zabrnel. Ko pa sem poskusil ¹e s pogonom naprej in nazaj, se je barka sicer premikala v ¾eleno smer, a je pri tem iz menjalnika èudno ro¾ljalo. Malo me je skrbelo, pa tudi potovanje s tako zara¹èeno barko preko Pacifika bi bilo prepoèasno, zato sem se odloèil, da se vrnem v marino. Po radio postaji sem poklical receptorko Karlo in ji razlo¾il svojo te¾avo in povedal, da se vraèam.

 

Poèakati sem moral na mehanika in sem med tem od potapljaèa zahteval, da svoje delo pri èi¹èenju barke opravi do konca. Ne nazadnje sem ga za to tudi plaèal. Fernanda, ki bi barko moral oèistiti ni bilo v marini, zato je njegovo “delo” popravljal Andres, njegov starej¹i brat. Seveda je preklinjal in rekel, da bo bratu navil u¹esa. Za vsak sluèaj sem se tokrat zraven potapljal tudi sam in mu malo pomagal. V kalni vodi je bila vidljivost le kak¹en meter. Ker me je malo skrbelo ro¾ljanje pri motorju, sem za vsak sluèaj preveril olje in prosil mehanika, naj oceni, ali je vse OK. Mehanik je menil, da je vse v redu in proti enajsti uri sem se nato ¹e drugiè odpravil èez Pacifik.

 

Vetra ¹e zmeraj ni bilo, zato sem si zopet pomagal z motorjem. Ko sem se oddaljil od Ekvadorske obale pri Punta de Santa Elena, je vsaj malo zaèelo pihati, a toèno od zahoda. Poslavljal sem se ¾e od Ekvadorja, potem pa je iz barke ¹e malo moèneje zacingljalo in odpovedal je motorni pogon. Motor sicer deluje, a propeler se noèe vrteti. Ni mi preostalo drugega, kot da se zopet vrnem v Puerto Lucio. Na sreèo se je veter dovolj okrepil, tako da sem v treh urah prijadral nazaj, ¹e preden so popoldne nehali delati. ©e drugiè ta dan sem po radio postaji poklical receptorko Karlo in prosil, da mi pomagajo privezati se ob pomol. Rekla mi je, da sem dvigalo za ta dan ¾e zamudil in da mi priporoèa, da se do jutri zasidram pred marino. Mehanik si je stvar tokrat bolj podrobno ogledal in prisluhnil ro¾ljanju. Tokrat misli, da so se pokvarili zobniki v pogonski nogi. Ker je le ta pod vodo, bomo jutri barko dvignili iz vode, da bo mehanik lahko ugotovil, kaj je narobe in kaj bo potrebno zamenjati in popraviti. Èe bi imel rezervne dele, bi nogo verjetno lahko v enem dnevu popravil, a rezervni deli so v Evropi, pred nami pa konec tedna. Vse ka¾e, da bom ¹e nekaj dni jadral po suhem. Upam, da se bo Zlata potrudila pri nabavi in po¹iljanju rezervnih delov, da bo barka èimprej popravljena in bom lahko odplul.

 

 

24.4.: Pozno zveèer, ko sem ¾e obupal nad uspe¹nostjo akcije s pospe¹enim postopkom na carini, mi je George, ¹ef servisa v marini, konèno prinesel Lombardinijeve rezervne dele. ©e ponoèi sem namestil pogonsko nogo na njeno mesto, da sem lahko zalepil tesnilno gumo in vse skupaj prebarval s proti vegetativno barvo.

 

25.4.: V prièakovanju dneva odhoda nisem mogel spati. Poèutil sem se skorajda tako kot pred leti pred prvimi poleti na velikanki v Planici. Spo¹tovanje do oceana je veliko in nekaj je tudi strahu. Zjutraj mehanika seveda ni bilo ob dogovorjeni uri, temveè je pri¹el ¹ele okoli poldneva. Lotili smo se sestavljanja noge, menjalnika in motorja in vse skupaj razmeroma hitro sestavili. Barko so nato z dvigalom odpeljali nazaj v vodo in ko sem ¾elel zagnati motor, le ta ni delal. Na sreèo je bil mehanik ¹e v marini, tako da je hitro lahko ugotovil, da je napaèno zvezal elektriène kable na motorju in stvar uredil. Ko sem nato ¾elel prestaviti v vzvratno prestavo, da bi se odpeljal stran od dvigala, prestave niso delovale. Tudi napeljavo za prestave je mehanik narobe sestavil, a popravilo le tega je trajalo malo dlje.

Zatem sem pravo malo premo¾enje od¹tel za plaèilo popravila in vseh uporabljenih storitev v marini in na servisu in pripravljen sem bil na odhod. V tednu dni, kar sem bil v marini, sem spoprijateljil z

nekaj jadralci, ki tu pre¾ivljajo proste dni ali pa urejajo svoje jadrnice pred nadaljevanjem potovanja. Vsi po vrsti so se pri¹li posloviti in mi za¾eleli sreèno pot. Pomahali smo si v slovo in ¹e tretjiè v tednu dni sem se s Skokico odpravil na Pacifik. Toèno 3.500 navtiènih milj moram brez prekinitve prejadrati do prvega otoka v Francoski Polineziji, do Hiva Oe.

 

 

Prvi teden Pacifika – 25.4. do 2.5. 2007

 

Pozno popoldne sem plul mimo voja¹kih ladij zasidranih pred Salinasom in zveèer mimo Punte Santa Elena jadrnico usmeril proti jugozahodu. Vetra ni bilo, zato sem zopet plul s pomoèjo motorja. Tokrat v propeler nisem zapletel nobene vrvi in motor je deloval dobro.

Ponoèi sem se prebijal skozi pravi labirint ribi¹kih mre¾, ladij in èolnov. Vse skupaj se je zaèelo sredi noèi, kak¹nih 30 milj od obale in trajalo vse do jutra. Ekvadorski ribièi imajo mre¾e potegnjene na obmoèju, kjer se me¹ata hladni Humboltov morski tok in tople priobalne vode.  To obmoèje je bogato z ribami in Ekvadorski ribièi so ¹e posebej ponosni na ulov tun.

Zadnje skupine mre¾ so bile razpotegnjene kak¹nih 60 milj od obale in proti jutru sem bil konèno na prostem morju. S spancem torej tudi to noè ni bilo niè, a Pacifik je velik, bom ¾e ¹e nadoknadil. Poznal se je vpliv Humboldtovega toka in moèno se je ohladilo. V marini sem imel v barki cel teden temperature nad 30° Celzija in sem se na vroèino komaj navadil, sedaj pa se je ohladilo pod 20°C. Zeblo me je in izpod postelje sem izkopal zimsko spalno vreèo, v katero sem se zavil. Malo je sicer smrdela po plesni, a bila je topla.

 

26.4.: Proti jutru je zaèelo pihati z juga in raztegnil sem jadra. Veter je pihal z juga, Skokici v bok s hitrostjo med 15 in 20 vozli. Idealno za hitro napredovanje. Obèasno sem jadral s polnimi jadri, ko pa se je vmes veter ¹e okrepil, sem jih skraj¹al. Valovi so kar veliki, a so dolgi, oceanski in Skokice ne zaustavljajo. Le sem ter tja kateri pljuskne èez krov barke. Za barko sem navezal trideset metrsko vrv, da bi se za njo lahko prijel, èe bi po nerodnosti z barke padel v vodo, da mi Skokica nebi u¹la. Ko sem si zveèer umival noge v morju, se mi je skorajda led delal med prsti. Voda tukaj nima niti ¹estnajst stopinj in v tak¹no morje se verjetno nebi ¹la kopat niti Izi in Darko. Humboldtov oziroma Perujski tok zares dobro ohlaja tukaj¹nje morje in zato imajo tudi Galapagosi bolj pomladansko klimo, èeprav so na ekvatorju.

 

28.4.: Prvi trije dnevi jadranja so bili zares lepi, s precej stalnim vetrom in hitrim jadranjem. Le temperature so bile do sedaj bolj primerne aprilu na Jadranu, kot pa jadranju v tropskem pasu ob ekvatorju. No, danes se je otoplilo in slekel sem lahko bundo. ©e posebej lepe so jasne noèi, ko mesec posrebri valove in Skokica brzi preko njih kot v pravljici. Ko v drugem delu noèi mesec zaide, pa se valovi iskrijo od planktona in za barko se kot za kometom vije iskreèa sled.

 

30.4.: Ker sem ¾elel èimprej priti do stalnih pasatnih vetrov sem prvih nekaj dni jadral malo bolj proti jugozahodu, sedaj ko sem pri¹el do 5 stopinj ju¾ne ¹irine, sem obrnil na zahod, proti Markezom. Veter je obrnil na jugovzhodnik in piha od zadaj, v polkrmo. Genovo sem moral uèvrstiti s tangunom, da nebi preveè opletala. Nahajam se kak¹nih 200 milj ju¾no od Galapa¹kega otoèja. Na valovanje in zibanje barke se ¹e nisem popolnoma navadil, zato veèino èasa pre¾ivim na krovu. A je iz dneva v dan bolje in kmalu bom lahko obogatil svoje prehranjevalne navade.

 

Od posedanja in pole¾avanja na klopi na palubi me bolijo ¾e vse kosti. Ker dva dni nisem videl nobene ladje, sem si ponoèi ¾e postlal posteljo v kabini, da bi bolj udobno spal. Pa sem ¹el pred tem za vsak sluèaj ¹e pogledat naokoli po morju in v daljavi pred seboj zagledal luè. Èez dobrih petnajst minut smo se s tankerjem sreèali na razdalji manj¹i od petsto metrov. Pa bi se sreèali ¹e bli¾e, èe nebi pazil. Seveda sem bil jaz tisti, ki se je moral umakniti s poti tankerju. Izgleda, da bom ¹e nekaj noèi pre¾ivel na klopi na palubi. To, da je klop trda, je zagotovo dobro vsaj iz varnostnega vidika. Vsakiè, ko se med spanjem obrnem, se zbudim in pogledam naokoli. Saj se nimam za kaj prito¾evati. Vse gre v redu, èe bo zdr¾al samokrmilnik, potem bom tudi jaz.

 

Danes se neprestano vozim med de¾evnimi oblaki, a je Skokica ¹e suha. Malo de¾ja ji nebi ¹kodilo, saj je ¾e precej pra¹na in slana. Kako se preproste ¾elje lahko hitro uresnièijo. Komaj sem prej¹nji stavek dobro napisal, sem ¾e hitel oblaèiti de¾ni komplet in pospravljati stvari s krova, za katere je bolje, da se ne zmoèijo. Z

barko sem se peljal skozi dve zanimivi plohi, vmes pa je posijalo sonce in Skokica je ¹la skozi mavrico. Ne, ni se mi ¹e zme¹alo, le neizmerno u¾ivam. A Pacifik je velik, pot je ¹e dolga in razpolo¾enje se bo zagotovo ¹e spremenilo.

 

1.5.: Pa ni ostalo le pri dveh plohah, celo noè je de¾evalo in v oblaèni temni noèi ni bilo srebrnih valov in u¾itkov iz preteklih dni. Valovi so me le nepredvidljivo premetavali sem ter tja po barki. To je bila tudi prva noè, ko nisem veè zdr¾al pri de¾uranju na palubi. Vse se mi je uprlo, telo je bilo te¾ko, vse me je bolelo, nisem se mogel veè niti premikati niti razmi¹ljati in od¹el sem spat na le¾i¹èe v kabino. Vseeno mi je bilo za vse ladje sveta, ki bi se morebiti zna¹le na moji poti.

 

2.5.: Zjutraj, ko sem se po nekaj urah zbudil, je svet izgledal veliko prijaznej¹i. U¾ival sem v sonènem vzhodu in v telefonskem pogovoru z domaèimi. Precej se je ¾e otoplilo in tudi morje je ¾e tako toplo, da sem se v njem lahko skopal.

Z vetrom imam v prvih dneh zares sreèo in zelo hitro sem na poti, saj pogosto jadram s hitrostjo med sedmimi in osmimi vozli. Ker sedaj zopet piha bolj s strani, sem snel tangun in istoèasno razvil ¹e cutter jadro, tako da podnevi jadram s tremi jadri. Z izjemo prve noèi iz Ekvadorja sedaj vseskozi piha jugovzhodnik s hitrostjo med petnajst in dvajset vozli. To je pri Skokici ravno nekje na meji med polnimi jadri in prvo kraj¹avo in ker veter ni èisto enakomeren, moram zato veèkrat na dan kraj¹ati ali pa podalj¹evati jadra. Imel sem tudi prvo resnej¹o te¾avo z opremo, saj je prenehal delovati samokrmilnik. Nekaj èasa sem nato krmaril sam in razmi¹ljal, kaj bi lahko bilo narobe. Videl sem, da ni mehanske po¹kodbe, torej je te¾ava v elektriki ali pa elektroniki. Zmanj¹al sem jadra, blokiral krmilo in se lotil zamenjave samokrmilnika. A tudi rezervni ni deloval. Nato sem z olaj¹anjem ugotovil, da je te¾ava v elektrièni napeljavi in sem napravo prikljuèil na druge vodnike. Sedaj samokrmilnik spet pridno deluje in sam se lahko posveèam drugim opravkom.

Ker je ¾e nekaj dni oblaèno, solarne celice ne napolnijo akumulatorjev dovolj, da bi vse naprave in raèunalnik lahko neprekinjeno delovale. Zato moram vsaka dva dni za kak¹no uro zagnati motor, da z njim dopolnim baterije. Tudi hladilnik dokaj redno vklapljam, da se mi nebi prehitro pokvarila hrana. Vsa je zaenkrat ¹e v redu, le banane gnijejo hitreje, kot jih lahko jem.

Na valovanje in zibanje barke sem se sedaj po nekaj dneh poèasi ¾e navadil, tako da lahko brez te¾av veè èasa ¾e pre¾ivim tudi v notranjosti barke. Normalno sem se zaèel tudi prehranjevati potem, ko sem bil prvih nekaj dni zaradi strahu pred morsko boleznijo na dieti. Tudi na hitrost vetra in barke sem se navadil tako, da sem vsake toliko èasa v sku¹njavi, da bi poveèal jadra. A potem pogledam na merilec hitrosti za veter in jadra ostanejo skraj¹ana. Veter pogosto piha s hitrostjo nad dvajset vozlov in Uro¹ mi je preko

Iridiuma poslal sporoèilo, da bo tako ostalo ¹e nekaj dni.

Ladje ¾e nekaj dni nisem videl nobene. Dru¾bo mi delajo le leteèe ribe in redke ptice, ki jadrajo med valovi in oprezajo za ribami. ©e naprej moram vsako jutro pobrati z barke po nekaj nesreènih rib in lignjev, ki so ponoèi skoèili na barko. Sreèal sem tudi velikansko ¾elvo, le delfina nobenega ni videti. Pozimi je na internetu kro¾il film, kako Japonci masovno pobijajo delfine. Upam, da pri tem ¹e niso tako uspe¹ni, da bi jih v Pacifiku iztrebili.

Pogledujem na desno stran, ali se mi bo na poti iz smeri Galapa¹kega otoèja proti Francoski Polineziji pridru¾ila ¹e kak¹na jadrnica, pa zaenkrat ni videti nobene. V prvem tednu sem prejadral dobrih 1200 navtiènih milj in dnevno naredil med 170 in 200 morskih milj. To je precej veè, kot sem

naèrtoval. Skokica jadra hitreje kot kadarkoli do sedaj. Resda sta kot in hitrost vetra zelo ugodna, vendar se zagotovo pozna tudi to, da je barka precej la¾ja, saj sem na barki sam in tudi zaloge hrane in pijaèe na barki so temu primerno manj¹e. Skokica je zagotovo za veè kot eno tono la¾ja, kot na poti èez Atlantik.

 

 

Drugi teden Pacifika – 2.5 do 9.5.2007.

 

Moj prostor za noèno de¾uranje na klopi v kokpitu je dobil izbolj¹avo. Po tem, ko sem v preteklih dneh ponoèi med kinkanjem nekajkrat zgrmel s klopi na tla, sem si sedaj postlal kar na tleh kokpita. Napihnil sem si ¹e le¾alno blazino in sedaj ponoèi de¾uram oziroma spim ¾e skorajda kraljevsko.

 

3.5.: Valovi iz dneva v dan postajajo veèji in se zadnje dni me¹ajo iz razliènih smeri. Temu primerno je tudi zibanje barke, tako da samokrmilnik le ¹e s te¾avo opravlja svojo nalogo in dela vse veèje ovinke. Èez dan se zato vse pogosteje odloèam, da krmarim roèno. Pri tem se vsaj malo razgibam, pa ¹e barka gre malo bolj naravnost in se

ne izgublja med valovi. Ponoèi pa malo zmanj¹am jadra in je zato delo za “èrnca”, kot samokrmilnik zaradi njegove barve imenujemo, la¾je. V barki sem pod tlemi odkril nov vodnjak, a v njem ni bilo èiste vode, temveè me¹anica vode, nafte in umazanije. ®e v Ekvadorju sem v marini odkril, da smo bili jeseni pri polnjenju tankov za nafto preveè prizadevni in jo je zato nekaj skozi ventile in oddu¹nike pri¹lo v podpalubje in v prekate pod tlemi. To sem prej¹nji teden v marini poèistil, kolikor se je dalo. Sedaj pa je zaradi moènega valovanja zaèel pu¹èati meh za vodo in tudi voda je stekla v prekate pod tlemi in spotoma sprala preostanke nafte in druge umazanije. Meh za vodo sem spraznil, sedaj pa zadnja dva dneva pod tlemi bri¹em nesnago, kar je sproti priteèe iz raznih nedosegljivih prekatov pod tlemi. V prekatih pod tlemi imam spravljene plastenke s pijaèo in konzerve, zato je bilo potrebno oèistiti tudi to.

 

Petega maja sem prijadral do polovice prvega dela poti. Za menoj je prvih 1.750 navtiènih milj iz Ekvadorja in pred menoj ¹e 1.750 milj do Hiva Oe, prvega otoka v Francoski Polineziji. Do tu sem prijadral veliko hitreje, kot sem to predhodno naèrtoval, a zaradi zamude v Ekvadorju ¾elim nadoknaditi èimveè zaostanka ¾e kar med jadranjem in je zato jadranje malo bolj regatno. Sreèo imam tudi, da je vseskozi dovolj vetra.

 

6.5.: Dnevi na morju so lep¹i od noèi. Danes popoldne sem prehitel prvo jadrnico, ki je na poti z Galapagosov proti Markezom. Njen kapitan Reed iz Ju¾ne Afrike mi je med klepetom po radijski postaji dal nekaj informacij o marinah v Ju¾ni Afriki, kamor nameravam jeseni. Reed me je opozoril na to, da so danes kak¹nih sto milj pred nami re¹evali posadko norve¹ke jadrnice, ki jim je v barko zaèela vdirati voda in je niso mogli veè izèrpati. Menda se jim je spredaj sprostilo sidro in med opletanjem naredilo luknjo v trup. Posadko je pobrala druga norve¹ka jadrnica, prva barka pa zapu¹èena tava po morju ali pa se je vmes morda ¾e potopila.

In je nato noè potekala popolnoma brez posebnosti in v srednje visokih valovih sem ¹e naprej razmeroma hitro napredoval. V najinem noènem pogovoru po radio postaji mi je Ju¾noafrièan povedal, da je doma iz Simonstowna in da ve, kje je Slovenija in da je pred leti v Portoro¾ prodal svojo jadrnico.

Na radarskem zaslonu je bila ju¾noafri¹ka jadrnica edini viden objekt, pa ¹e ta je v drugem delu noèi izginila iz obmoèja 16 milj, kolikor jih pokriva moj radar.

 

7.5.: Zjutraj sem opazil, da je popustilo eno od oèes pri drsnikih glavnega jadra in jadro je bilo na tistem mestu tudi ¾e natrgano. Ker bom glavno jadro ¹e hudo potreboval, sem ga takoj skraj¹al do raztrganega mesta ter nato zalepil in za¹il. Na zaplati se sicer vidi, da je bil na delu amater, a jadro se na tistem mestu verjetno ne bo trgalo naprej.

Èez dan je veter vse bolj spreminjal svojo smer proti vzhodniku, kar

zame pomeni krmni veter. Jadranje prej¹nje dni, ko je pihal veter prete¾no z levega boka, z jugovzhoda, je bilo la¾je in hitrej¹e, saj sem veèinoma le prilagajal povr¹ino jader hitrosti vetra. Sedaj pa se ¾e cel dan muèim, da bi na¹el najbolj optimalno postavitev jader. Ker je veter od zadaj, si pri genovi pomagam s tangunom, glavno jadro pa sem imel skoraj celo pot do danes z vrvjo dodatno pritrjeno na desno stran, da mi v moènem valovanju nebi preveè opletalo ali celo preletelo na drugo stran. Na privetrni strani sem imel jambor dodatno pritrjen ¹e z leteèo pripono.

Ker ta postavitev danes ni veè delovala, sem vse jadrovje zjutraj postavil na levo stran in jadral malenkost severno od idealne poti. Èez nekaj ur se je veter zaèel obraèati v vzhodnik-jugovzhodnik in zavijati sem moral vse bolj proti severu. Nato sem poskusil z metuljèkom, najprej z genovo na desni in nato na levi. Vsaka kombinacija je nekaj ur delovala, nato pa sem postavitev jader moral ponovno menjati. S tangunom in njegovim prestavljanjem na levo in nato na desno in nato zopet na levo sem se kar po¹teno namuèil, saj sem moral za pritrditev vsake vrvi posebej teèi na premec in na krmo in upati, da mi vmes opletajoèi tangun ne bo naredil kak¹ne ¹kode.

No, veter se je proti veèeru ustalil in pihal samo ¹e od zadaj, z vzhoda. Genovo imam s tangunom sedaj pritrjeno na levi strani, glavno jadro pa z varovalno vrvjo na desni. Ta kombinacija jader je nato zdr¾ala celo noè in tokrat je bila za spremembo noè tisti del dneva, ko sem prevozil veè milj kot podnevi. Skupni se¹tevek je bil zopet dober z nekaj nad 180 “koristno” prevo¾enimi miljami v smeri proti Hiva Oi. Ovinkarjenje podnevi sem torej nadoknadil z dobro noèno vo¾njo. Pri hitrosti napredovanja se pozna tudi to, da plujem s tokom. Ju¾ni ekvatorialni tok na tem obmoèju teèe proti zahodu s hitrostjo okrog enega vozla, kar k dnevnemu se¹tevku prejadrane poti doda kar dvajset milj.

 

V ponedeljek, trinajstega dne plovbe se je hitrost vetra zjutraj spustila na okrog 12 vozlov in tako vztrajala cel dan. Pri takem vetru v krmo sem zjutraj le do konca raztegnil vsa jadra in bil nato ves dan skorajda brez dela na barki. Lahko sem le u¾ival ob branju knjige in v lagodnem jadranju s hitrostjo okrog sedmih vozlov. Buèanja kipeèe vode izza barke, ko je hitrost vi¹ja od osem vozlov in ¾vi¾ganja vetra okoli jader cel dan ni bilo sli¹ati in po skorajda dveh tednih dirkanja sem si lahko odpoèil tudi u¹esa.

 

9.5.: Na morju se zadnja dva dni ni niè dogajalo. Nobene jadrnice in nobene ladje nisem videl. Le modro morje je okrog mene in modro nebo.

Z domaèimi sem preko telefona pogovarjam vsak dan in tudi dopisujemo si preko elektronske po¹te. Brez teh stikov bi se na oceanu poèutil ¹e veliko bolj osamljenega. V torek je bilo èez dan ¹e manj vetra. Le valovi so prihajali iz razliènih smeri in barka se je med njimi po¹teno opotekala. Tak¹no poèasno jadranje zares ni zame. Veliko raje imam, da Skokica drvi in veter tuli. Sanje o prihodu na Hiva Oo ¾e prihodnji ponedeljek so z dana¹njim razmeroma poèasnim jadranjem splavale po vodi. Bom pa zato tam v torek. Gregor Uro¹, Ana in Samo bodo morali poèakati ¹e dan veè, kot sem mislil. Morda pa me bodo zato ¹e bolj veseli, ko bodo med èakanjem ¾e skoraj obupali. Tudi morski tok je sedaj oslabel in teèe le ¹e s hitrostjo pribli¾no deset milj na dan proti zahodu.

Kljub poèasnej¹emu zakljuèku tedna, sem tudi drugi teden prejadral dobrih 1200 navtiènih milj. ©e naprej sem hitro na poti. Bravo Skokica!

 

 

Tretji teden Pacifika – 9.5 do 15.5.2007.

 

Zaèetek tretjega tedna se je vzhodni veter ponovno okrepil nad osemnajst vozlov in Skokica ponovno glisira po valovih navzdol in naprej proti Polineziji. Èez dan sem glede na moè vetra veèkrat podalj¹eval in skraj¹eval jadra. Velikih oceanskih valov ne opazim veè, je pa zato veliko manj¹ih, navzkri¾nih. Ponoèi sem videl luèi kak¹no miljo stran. Verjetno je bila jadrnica, a se na moj poziv po radio postaji niso odzvali. Danes sem zaèel ¹e zadnjih tisoè milj plovbe proti Hiva Oi. Pri jadranju èez Atlantik smo se po 2.500 prejadranih miljah ¾e zaèeli pripravljati na pristanek na Tobagu. Tokratna razdalja pa je ¹e za kak¹nih 700 milj dalj¹a in ¹e nekaj dni plovbe me èaka.

 

10.5.: Spim in de¾uram vseskozi na palubi, ker tako tudi med spanjem lahko bolje sli¹im in èutim, kaj se z barko in jadri dogaja ter po potrebi lahko hitro ustrezno ukrepam. Zbujam se pribli¾no na vsako uro, za nekaj minut pogledam naokoli po morju, preverim jadra in nato brez veèjih te¾av ponovno zaspim. Razen osamljenosti se dobro poèutim. Pri vleèenju vrvi in navijanju vitlov mi malo nagaja edino rama, ki sem si jo po¹kodoval, ko sva z Jurijem pred nekaj tedni po Stane¾i¹kih hribih dirkala z gorskimi kolesi. Noèi so postale temnej¹e. Luna je pre¹la v zadnji krajec in z vse bolj slabotnim sijajem vzide ¹ele v drugem delu noèi.

 

11.5.: Noè je bila zopet zabavna. Jadral sem med plohami in de¾evnimi oblaki in veter je vseskozi spreminjal smer, tako sem moral pogosto spreminjati nastavitve jader in prilagajati tudi smer plovbe. Veter je vseskozi moèan, nad dvajset vozlov v polkrmo in vsa tri jadra sem zato ustrezno skraj¹al. Morje ob Skokici neprestano buèi in se peni, razdalja do prvih otokov se zmanj¹uje.

V prostorih za hrano sem pregledal, v kak¹nem stanju so zaloge sve¾e hrane. Ugotovil sem, da je veèina “sve¾ega” kruha ¾e plesnivega in vrgel sem ga v morje. Nekaj kosov kruha je vendarle ¹e v redu in èe ne bo splesnel tudi ta, ga bom imel dovolj do Hiva Oe. Iz hladilnika ¹e niè ne smrdi, a se ne upam pregloboko brskati. Le stanje zalog sadja ka¾e na to, da bi jih bilo dobro kmalu dopolniti. Od vse hrane sem do sedaj pojedel najveè sadja. Jabolk in pomaranè mi poèasi zmanjkuje, a imam ¹e dovolj kompotov s seboj. Pijaèe imam dovolj ¹e za nekaj tednov.

Vremenarsko ¹tafetno palico je od Uro¹a sedaj ponovno prevzel Darko in mi sporoèil dobesedno, da bo dolgèas, da bo vetra v prihodnjih dneh nekaj manj, a bo stabilen, z vzhoda. Valovi naj bi zaèeli prihajati s severovzhoda, a ne bodo visoki. Nekaj naj bi se zaèelo kuhati v naslednjih dneh kak¹nih 1000 milj ju¾neje od moje smeri. V redu Darko, hvala. Dokler bom imel moèan veter, bom jadral malo bolj proti severu, da bi imel v naslednjih dneh v ¹ibkej¹em vetru ugodnej¹i kot za jadranje.

 

12.5.: Zunaj se dani. Poskusil bom nadoknaditi kaj spanca od dana¹nje prebedene noèi. Dokler me kak¹na ploha ponovno ne pre¾ene iz spalne vreèe na palubi. In s spancem in z dolgoèasjem ¹e ves dan in veèino noèi ni bilo niè. Ves èas so od zadaj z razmikom ene do dveh ur prihajali te¾ki de¾evni oblaki s plohami in vse skupaj sploh ni bilo nedol¾no. Pred vsakim nalivom se je veter moèno okrepil, in pihal tudi moèneje od trideset vozlov. Nato se je moèno ulilo za kak¹ne èetrt ure, da sem komaj videl kaj veè kot sto metrov naokoli in nato je veter popustil. Vsak naliv so spremljali tudi precej povi¹ani valovi. Vse to je pomenilo, da sem minuli dan in noè vsaj petnajstkrat skraj¹al jadra, si oblekel de¾ni komplet, med neurjem roèno vozil barko in nato, ko je bila ploha mimo, ponovno podalj¹al jadra in se slekel. Soparno je bilo in po¹teno sem se potil. Poèutil sem se, kot bi bil na kondicijskih pripravah, tolikokrat sem moral zategovati in popu¹èati razliène vrvi in jadra. Èe bo ¹lo ¹e dolgo tako naprej, bom pri¹el na Hiva Oo mi¹ièast kot Tarzan.

Le enkrat, zveèer, ko sem malo zadremal, me je ploha presenetila. S treskom je veter na Skokici obrnil jadra na nasprotno stran, barka se je moèno nagnila in zaèela pluti boèno. Bum glavnega jadra sem imel seveda dodatno zavarovan z vrvjo, tako da jadro ni moglo preleteti na drugo stran. Veèkrat sem Skokico s sukanjem krmila  posku¹al re¹iti iz tega polo¾aja in spraviti v pogon, a ni ¹lo ne naprej in ne nazaj, samo boèno me je zana¹alo. Na ta naèin sem nehote preizkusil enega od mo¾nih naèinov za re¹evanje v viharju, le jader sem imel na jamboru raztegnjenih veliko preveè. Nazadnje sem se re¹il tako, da sem zagnal motor in z motornim pogonom barko pognal naprej v pravo smer. To ploho sem nato preglisiral s polnimi jadri, saj mi je za skraj¹evanje zmanjkalo èasa.

©e celo noè so kot èrne po¹asti prihajali te¾ki de¾evni oblaki, proti jutru pa se je nebo vendarle odprlo in Skokica se je v jutranjem soncu lepo ble¹èala. Dva dneva neprestanih nalivov sta tako barko, kot njenega krmarja prav lepo oprala.

In sedemnajsti dan je bil nato zares bolj lenoben. Razdalja do Markezov je v teku dneva padla pod 700 milj. Zjutraj sem le nastavil polna jadra, samokrmilniku sem nastavil pravilen kurz in lahko sem poèival. Skokica je zjutraj jadrala najprej s sedmimi voli hitrosti, nato s ¹estimi in popoldne, ko je veter ¹e malo popustil s petimi. Sam sem se v notranjosti lotil demonta¾e poèenega meha za vodo in s tem povezane predelave vodovodnih napeljav. Ob tem sem mimogrede v eni od omar pod zaboji s konzervami odkril ¹e en vodnjak, ki ga je bilo potrebno sprazniti in osu¹iti. Noè je prinesla ponovno nekaj moènej¹i veter, s katerim je mogoèe ponovno jadrati hitreje od sedmih vozlov. Razdalja do Hiva Oe se je spustila pod ¹eststo milj. Ponoèi sem po nekaj dneh zopet prehitel eno jadrnico, ki pa je kljub ugodnemu vetru plula s pomoèjo motorja. Verjetno imajo po nekaj tednih jadranja ¾e dovolj, ali pa polnijo akumulatorje. Do jutra so izginili za obzorjem. Proti jutru je veter popustil in tudi sam sem zagnal motor. Nekaj èasa sem se pred tem trudil s poèasnim jadranjem, a nisem mogel dolgo gledati opletanja ohlapnih jader. Od¹tevam, komaj ¾e èakam, da bi zagledal kopno na oni strani. A bom moral poèakati vsaj ¹e tri dni.

V pismu, ki sem ga 12. maja po elektronski po¹ti poslal domov sem med drugim zapisal: “V omari imam le ¹e tri jabolka, za vsak naslednji dan po enega. Tudi kruha mi poèasi zmanjkuje. Danes si bom za kosilo skuhal mine¹tro. Kako ¾e to gre?? Se doma malo muzate?

Ha, na konzervi pi¹e, da vsebino strese¹ v lonec in nato na zmernem ognju me¹a¹ 5 do 6 minut. Od lakote ¹e ne bom umrl, konzervirane hrane imam na barki ¹e veliko. Dan je vroè in soparen. Znotraj barke je veè kot 30 stopinj. Veter je dopoldne skoraj popolnoma izginil in cel dan sem prisiljen pluti s pomoèjo motorja. Hrup motorja postaja iz ure v uro bolj nevzdr¾en. Upam da bo kmalu zopet zapihalo. Pa ¾al ni. ©e cela noè je bila mirna, tudi morje se je umirilo. Lombardini pa brni in brni in pridno nabira milje.

 

13.5.: Tudi osemnajsti dan plovbe je Pacifik kazal podobo v skladu s svojim imenom “Tihi Ocean”. Dan je bil podoben prej¹njima dvema, le da je tokrat vsaj malo pihalo. Vmes, ko se mi je zdelo, da se je veter vsaj malo okrepil, sem za kak¹no uro ugasnil motor in jadral. Kak¹en balzam za u¹esa je to. A je veter nato kmalu popustil in zopet sem zagnal motor. Nadomestiti moram paè èimveè zamude zaradi zaèetnih te¾av z motorjem, da bi vendarle mogoèe ¹e ujel prvotno predvideni odhod s Tahitija domov konec prihodnjega tedna. Spreminjanje letalskih kart bo sicer precej draga zadeva. Uro¹ mi je po telefonu sporoèil, da ¾andarji na Hiva Oi v pisarni delajo samo do enajstih dopoldne in do takrat je potrebno urediti formalnosti, sicer poèaka¹ na naslednji dan. Glede na tempo, ki ga imam, bom v torek dopoldne najbr¾ lovil zadnje minute, da bi ¾andarje ¹e ujel v pisarni. Èe ne bo uspelo, bom prijavo paè sku¹al narediti Na Rangiroi na Tuamotih. S seboj imam v posodah za gorivo kar precej¹njo zalogo nafte, za katero je ¹e nekaj dni nazaj kazalo, da je bom imel dovolj za cel Pacifik. Zadnje dni pa te zaloge kar hitro kopnijo in izgleda, da jih bom dopolnjeval ¾e kar na prvem otoku.

 

14.5.: Zjutraj se je veter zaèel krepiti, a se je veter okrepil le do kak¹nih 10 vozlov, tako da sem nadaljeval z nekak¹nim “kombiniranim jadranjem”, kot Italijani na Jadranu, polna jadra in motorni pogon. Vmes, ko se mi je zdelo, da se je veter okrepil, sem motor nekajkrat izkljuèil, da si spoèijem u¹esa. A ko je hitrost jadranja padla pod ¹tiri vozle, sem ga ponovno zagnal. Proti veèeru je veter popolnoma izginil tako, da sem moral pospraviti opletajoèa jadra. Pogled mi neprestano uhaja naprej, kjer slutim otoke. A jih ni videti. Razdalja do Hiva Oe se je dopoldne zmanj¹ala pod dvesto milj, pozno zveèer pa pod sto milj. V jadralskem priroèniku sem pogledal za formulo, s pomoèjo katere lahko izraèuna¹, kako daleè na obzorju lahko ob idealni vidljivosti vidi¹ razlièno visoke objekte. Izraèunal sem si, da bom Hiva Oo, kjer je najvi¹ji hrib visok 1073 metrov, lahko videl, ko se ji bom pribli¾al na 71 milj. Torej ¹ele proti jutru.

 

15.5.: In zjutraj malo pred sonènim vzhodom so se iz teme pred menoj zaèeli pojavljati otoki iz skupine ju¾nih Markezov. Pred menoj v oblakih je Hiva Oa, zraven Tahuata, malo levo Motane in Tarihi in ¹e bolj levo Fatu Hiva. Iz omare sem vzel ¹e zadnje jabolko in iz hladilnika sem si za zajtrk privo¹èil ¹e zadnji jogurt. Sve¾e hrane mi je tako zmanjkalo, konzervirane pa imam dovolj ¹e za eno pot èez Pacifik.

Moje prvo samostojno oceansko preèkanje se po dvajsetih dnevih poèasi pribli¾uje zakljuèku. Prihaja zanimivej¹i del, kri¾arjenje z otoka na otok in v dru¾bi dru¾ine in prijateljev.

 

 

Hiva Oa, Francoska Polinezija

 

Nekaj minut èez poldne sem v zalivu pred mestecem Atuona na Hiva Oi za valobranom spustil sidro. V zalivu je bilo ¹e kak¹nih petnajst jadrnic in nekaj èolnov domaèinov. Kljub temu, da sem “èakajoèim” prijateljem po telefonu napovedal, kdaj pridem, Uro¹a in ostalih na obali ali v pristani¹èu ni bilo videti, niti njihove prtljage. V vodo sem spustil ¹e èoln in odveslal na obalo. Konèno sem zopet na trdnih tleh. Oèi so se mi kar spoèile ob pogledu na bujno zeleno vegetacijo otoka. V zadnjih treh tednih sem gledal le modro in sinjo barvo neba in morja v vseh njenih odtenkih.

Medtem je okoli zaliva vendarle pritekel tudi Uro¹ in prijateljsko sva se pozdravila. Odpravila sva se po cesti proti njihovemu bungalovu, oddaljenemu kak¹na dva kilometra, na hribu na nasprotni strani zaliva. Poèutil sem se skorajda kot ozdraveli bolnik, ki po dolgem èasu zopet lahko hodi in z veseljem sem se sprehajal. To je èisto nekaj drugega, kot deset korakov naprej do premca barke in nato deset korakov nazaj do krme. Uro¹ pa je za mano nergal, ker na cesti ni bilo nobenega avtomobila, ki bi naju lahko vzel s seboj do vasi. Bil je èas opoldanskega premora, bencinska èrpalka v zalivu je bila zaprta in zato tudi prometa po cesti ni bilo. Kmalu sva pri¹la do njihovega idiliènega bivali¹èa med zelenjem na hribu nad zalivom. Tu sta naju prièakala ¹e Ana in Samo. Brazilka Ana me je po Havajsko prièakala z venèkom cvetja za okoli vratu in z lilijo za v lase. Za nekaj minut sem se tako na splo¹no veselje vseh spremenil v ikebano in nato na verandi pred bungalovom ob sadnem soku in tropskem sadju u¾ival v èudovitem razgledu na zaliv, na goro nad zalivom in na okoli¹ke otoke. Prijatelji so bili sicer pripravljeni za odhod, a ¹efice z avtom za prevoz do pristani¹èa ni bilo na spregled. Od¹li smo do sredi¹èa mesteca Atuona v sosednjem zalivu, kjer sem na Gendarmerie-ji opravil vstopne formalnosti. Ana, ki dobro govori francosko, se je ¹la prej¹nji dan h komandirju policijske postaje dogovoriti, da mi dovolijo opraviti vstopne formalnosti popoldne in bila pri tem tako uspe¹na, da smo vse opravili v petnajstih minutah.

Nabavili smo ¹e nekaj hrane, nato vso prtljago, hrano in pijaèo vkrcali na poltovornjak in se odpeljali v pristani¹èe, kjer smo vse skupaj po valovitem morju s èolnom zvozili na barko. Prtljage so imeli s seboj zares veliko, od potaplja¹kih oblek do desk za surfanje po valovih.

Natoèili smo ¹e nekaj nafte, a ne toliko, kot bi si ¾elel, ker imajo omejitve. Gorivo jim z ladjo dostavljajo vsaka dva tedna, tako da jim ga je izgleda zaèelo zmanjkovati in so ga za jadralce omejili na sto litrov na barko. Uro¹ in Ana sta pri ¹efinji bencinske èrpalke izprosila dvojno kolièino, a tudi to je komaj dovolj za polovico poti do Tahitija. V zadnjih dneh plovbe èez Pacifik sem zaradi pomanjkanja vetra zelo veliko motoriral in precej izpraznil svoje tanke in posode za nafto. Upali bomo, da bo v naslednjih dneh vendarle kaj veè vetra.

Proti veèeru smo izpluli iz pristani¹èa in se poslovili od Hiva Oe. Najprej smo lagodno jadrali mimo otoka Tahuatu in nato na odprto morje proti otoèju Tuamotu in proti Tahitiju. Rangiroa, kjer naèrtujem prvi postanek, je oddaljena pribli¾no 600 navtiènih milj, Tahiti pa 800.

 

16.5.: Ko smo ponoèi pri¹li iz zavetja otoka Tahuatu, je vetra zmanjkalo, prièakali pa so nas navzkri¾ni oceanski valovi. S pomoèjo motorja smo se nato celo noè do jutra prebijali med valovi in to je pustilo posledice predvsem pri Ani. Uro¹ se je poèutil nelagodno, Samo pa je preventivno jemal tablete proti slabosti in je noè mirno prespal, nato pa zjutraj sijal kot ro¾ica in se èudil ostalima dvema, da imata te¾ave. Dopoldne so nas ujele plohe, a z njimi je pri¹el tudi veter, ki nam je omogoèal dobro jadranje skoraj cel dan do veèera, ko sem ponovno moral zagnati motor.

Uro¹ se je dopoldne zamotil z ribolovom in nato kmalu ujel ribo in jo po kak¹nih petnajstih minutah borbe s Samovo pomoèjo nekako vendarle spravil na barko. Ujel je kak¹nih ¹estdeset cm dolgo tuno, s katero sta se nato ukvarjala nekaj ur, da so nato zrezki iz njenega mesa pri¹li v hladilnik. Zadnji del barke in oba ribièa sta bila pri tem precej krvava, a sta se na koncu potrudila in za seboj vse poèistila. Sredi noèi smo bili od Rangiroe oddaljeni ¹e 400 milj. Na¹a trenutna pozicija je 11°50 ju¾no in 142°12 zahodno.

 

Dopoldne 17. maja se je veter ponovno okrepil. Najprej smo jadrali s polnimi jadri, kmalu pa smo morali zaradi vse moènej¹ega vetra jadra kraj¹ati. Zelo ¹portno smo jadrali in hitro napredovali. Poèasi se je v ¾ivljenje na barki vkljuèila tudi Ana, ko je “prebolela” morsko bolezen.

Nova posadka je v kuhinji uvedla svoj red. Samo, Uro¹ in Ana se z mojimi ¹partanskimi navadami pri prehranjevanju na barki seveda niso strinjali in so poskrbeli, da je bil odslej na barki vsaj en topel in nekaj hladnih obrokov hrane dnevno. No, èe je bila pripravljena hrana ¾e na voljo, se je seveda tudi sam nisem branil in tako se je poèasi ponovno zaèel tudi veèati obseg okoli mojega pasu. V treh tednih intenzivnega jadranja èez Pacifik pridobljena vitka linija je bila ogro¾ena. A pri hrani vendarle nisem pretiraval. Tudi pri de¾urstvih smo se izmenjevali in sem si po nekaj tednih lahko privo¹èil tudi nekajurni neprekinjen spanec. Moje ¾ivljenje je zadnje dni postalo ¾e precej normalno.

 

V soboto 19. maja zjutraj smo prijadrali do Rangiroe, Najveèjega koralnega atola v otoèju Tuamotu, katerega obseg presega sto milj. Skupaj s soncem so levo od nas iz morja vstale tudi palme na koralnih otokih Rangiroe. Preden smo pri¹li do Tipute, kjer je prehod skozi greben v atol, so valovi moèno narasli, zaèeli so kipeti in se zaèeli prelivati, tudi na barko. Tok v prehodu je bil takrat namreè nasproten, ven iz atola in to je povzroèalo tako imenovane rolerje. To so valovi, ki se kot na pla¾i hrumeèe prelivajo. In v tej igri morja, tokov in valov so u¾ivali tudi delfini, ki so v prehodu skakali iz vala v val.

Malo me je bilo strah, saj sem prebral nekaj poroèil o nevarnostih pri plovbi skozi prehode v atolih. Nasprotni tok je bil kar moèan in valovi visoki 3 do 4 metre, a je ¹lo brez te¾av. Pri plovbi proti toku sem si poleg jader pomagal tudi z motorjem. Kmalu za prehodom se je morje v atolu popolnoma umirilo, zavili smo desno in se zasidrali na sidri¹èu pred luksuznim hotelom Kia Ora.  Kak¹nih dvajset jadrnic je bilo tam ¾e zasidranih.

V vodo smo spustili èoln in prviè po dolgemu zimskemu premoru mi je uspelo brez veèjih te¾av zagnati tudi Suzukija, motor za èoln. Odpeljali smo se na obalo in na potep po otoku.

Popoldne smo morali dvigniti sidro in se kar prehitro posloviti od Rangiroe. Naslednji dan zveèer sem imel odhod letala s Tahitija in do tja je bilo ¹e preko dvesto milj. Iz Rangiroe smo izpluli skozi drug prehod, pri vasi Avatoru. Tokrat smo ujeli ravno èas oseke, morje v prelivu je bilo mirno in ni bilo omembe vrednega toka. Plovba skozi preliv zato ni bila tako razburljiva kot prviè. Nato smo se usmerili najprej proti zahodu ob otokih atola Rangiroa in po nekaj urah zavili v kanal med atoloma Tikehau in Rangiroa, proti jugu, proti Tahitiju. Prvih nekaj ur smo imeli nasprotni tok in kljub vetru in polnim jadrom ter kljub pomoèi motorja nismo mogli napredovati hitreje od petih vozlov. To mi je povzroèalo skrbi, saj bi ob tej hitrosti zamudil odhod letala.

Zveèer je nato najprej popustil nasprotni tok, nato pa se je okrepil ¹e veter in do jutra smo ¾e uspeli nadoknaditi zaostanek iz prej¹njega dne.

 

Dopoldne dvajsetega maja smo v pribli¾no petnajstih vozlih boènega vetra lovili in nato poèasi tudi prehiteli japonsko jadrnico, katere luèi smo pred nami videli ¾e ponoèi. Japonec na 62-èeveljski jadrnici mi je preko radia povedal, da je tudi on na poti okoli sveta in da namerava drugo leto okoli Afrike prijadrati v Evropo in Sredozemlje. Popoldne je iz morja zaèel vstajati Tahiti. A Tahiti je visok otok, katerega vrhovi dosegajo vi¹ine preko 2000 metrov, zato se ga vidi ¾e zelo na daleè in plovba do vhoda v zaliv pred Papeetejem je trajala ¹e kar nekaj ur. ©e pred prehodom skozi greben v zaliv nas je prehitela noè.

Pred vhodom v zaliv sem malo pomi¹ljal, ali bi se javil lu¹ki kapitaniji, ker me je bilo strah, da bi mi ponoèi prepovedali plovbo po kanalih do marine, a sem se zaradi gostega ladijskega prometa na ozkem vhodu vendarle odloèil za radijski kontakt. Dogovorili smo se, da se bo po radiju pogovarjal Uro¹ in v primeru neugodne odloèitve na kapetaniji nekako “izgubil vezo”. Pa je bilo nato vse v redu, poèakati smo morali le na ladjo, ki je skozi ozek preliv zapu¹èala pristani¹èe, nato pa so nas s kapitanije po radarju spremljali in dovolili tudi plovbo mimo letali¹ke steze v kraj¹em premoru med vzleti in pristanki letal.V marino Taina na Tahitiju nam je uspelo prijadrati v nedeljo 20. maja zveèer, tri ure pred odhodom mojega letala proti Ameriki in naprej proti domu.

Četrta etapa: 18.10. – 9.11.2006. Curacao – Ekvador, 1503 NM (Curacao, Venezuela, Kolumbija, Panama, Ekvador)   Po treh mesecih sem zopet na Karibih. Zvečer smo skupaj z Romanom, Urošem in Robijem iz Evrope z nekaj zamude prileteli na Curacao. Gourete nas je s svojim avtom na srečo počakala in odpeljala v marino Kima Kalki, kjer smo se v temi vkrcali na barko. Malo me je bilo strah, v kakšnem stanju bo Skokica po nekaj mesecih, a je bilo vse v redu. V poročilih drugih jadralcev, ki so na Karibih za nekaj mesecev pustili barko sem prebral, da je bil ob povratku na stenah in blazinah v notranjosti zaradi vlage precej plesnobe in da so porabili kar nekaj časa, da so vse očistili. Podobno sem pričakoval tudi sam, a v notranjosti plesnobe ni bilo videti. Curacao je izgleda dovolj sušen otok. Akumulator za porabnike je bil popolnoma prazen, a sem ga na srečo čez noč uspel obuditi k življenju in celo popolnoma napolniti. Motorni akumulator pa je deloval v redu, tako da je moj Lombardini na splošno veselje vžgal kar v prvem poskusu. Že za prvi dan sem bil dogovorjen, da nam iz izposojevalnice v marino dostavijo avto. Dočakali smo ga šele ponoči, ko so bile trgovine že zaprte. Razmišljali smo, da bi šli kar peš v nekaj kilometrov oddaljeno trgovino po nekaj hrane vsaj za prvi dan, a smo se utrujeni od poti zadovoljili s suho hrano in s pijačo iz zaloge na barki, ter nato precej zgodaj odšli spat.

 

19.10.: Ker smo se zaradi časovne razlike vsi zbudili še pred sončnim vzhodom smo barko že navsezgodaj zjutraj pripravili za izplutje proti Kolumbiji. Še v temi sem zmontiral nov Simradov samokrmilnik, ki mi ga je Jan iz Trenda v Ljubljani priskrbel namesto starega, ki se je poleti pokvaril. Namontirali smo jadra in bimini streho, namestili vse vrvi, napihnili čoln, oprali palubo in se nato odpeljali v Villemstad na ogled mesta in nabaviti hrano.

 

Ko smo v pristanišču v Villemstadu uredili še vse izstopne formalnosti ter kupili in na barko pospravili hrano in pijačo, smo bili pripravljeni za odhod proti Cartageni. Do tja je predvidoma za tri do štiri dni plovbe. Le napoved glede vetra ni bila obetavna. Poslovili smo se družine Lotman in njihove marine ter skozi preliv odpluli iz Španskega zaliva na odprto morje in obrnili na zahod, proti Kolumbiji.

 

Vetra je bilo samo za vzorec, so bili pa zato valovi precej veliki in nam na žalost prihajali ravno nasproti. Pred odhodom sem na internetu videl, da je neurje v Mehiškem zalivu in od tam so prihajali valovi mrtvega morja. Na jugu ob Južni Ameriki pa bo žal še nekaj dni bolj malo vetra, kar pa ga bo, bo zahodnik, se pravi od spredaj. Seveda je zaradi pomanjkanja vetra zapel motor in pel nato še celo noč, ko smo pluli mimo Arube in pozneje ob venezuelski obali. Motorirali smo še del naslednjega dopoldneva, ko se nas je končno usmilil veter in smo lahko raztegnili jadra.

 

20.10.: Spotoma smo se ustavili na pustem Venezuelskem otoku Los Monjes, na katerem rastlinja sicer ni, je pa na njem vojaška postojanka. Najavil sem se po radio postaji in brez težav so nam vojaki prijazno dovolili pristati. Najprej so nas za svoje evidence popisali, potem pa smo se

lahko prosto sprehodili po otoku in do rdeče belega zidanega svetilnika na vrhu hriba. Po poldrugem dnevu sedenja na barki nam je že zares prijalo malo pretegniti noge, a smo proti večeru vseeno odpluli naprej.

 

Sprva smo še jadrali, nato pa ponoči, ko je zmanjkalo vetra zopet zagnali motor. Valovi so bili tukaj še krajši in bolj zoprni, tako da je bilo potrebno cikcakati in voziti s pol moči, da se barka ni preveč zaletavala v valove. V sprednji kabini se ni dalo ležati, saj me je vseskozi metalo s postelje v zrak, pod strop. Zato sem se preselil na klop v salon, ko nisem dežural zunaj za krmilom. V salonu je bilo guncanja in poskakovanja nekaj manj. Dopoldne, ko sem se zbudil, smo že nekaj časa pluli ob kolumbijski obali. Morje se je umirilo in postalo gladko kot ogledalo.

 

Za rtom Cabo dela Vela smo se oddaljili  od obale in proti večeru so se preko zaliva pokazali zasneženi vrhovi Siere Nevade di Santa Marta, kjer se gorovje skorajda iz morja dviguje do višin blizu 6000 metrov. Še eno noč smo prevozili z motorjem in tako smo v teh prvih treh dneh porabili že precej več goriva, kot smo ga za celotno prečkanje Atlantika vse do Venezuele. Zgodaj četrtega dne pa se nas je veter vendarle ponovno usmilil in kar močno zapihal iz običajne vzhodne smeri. Motor sem končno lahko ugasnil in s polnimi jadri smo kar glisirali proti Santa Marti.

 

22.10.: Zavili smo v Gayraco, tretjega od petih zaporednih zalivov pred Santa Marto. Tu smo se zasidrali in s čolnom odšli na obalo. Uroš je v Vodiču po Kolumbiji videl, da se v džungli pri vznožju Siera Nevade nekaj deset kilometrov stran od nas nahajajo pred kratkim odkriti dobro ohranjeni ostanki starodavnega indijanskega mesta. Skoraj nas je že prepričal, da bi si jih odšli ogledat, a ko smo spraševali, kako bi prišli tja, so domačini samo zmajevali z glavami in povedali, da do tja ne vodi nobena cesta. Najlažje bi bilo s helikopterjem, druga možnost pa bi bila peš po stezah skozi džunglo. To potovanje bi trajalo tri dni in bi šlo skozi področja, ki jih nadzirajo paravojaške enote kolumbijskih mamilaških kartelov. Na podlagi povedanega smo se raje odločili, da bomo potovanje nadaljevali po morju.

 

Ponoči na poti smo jadrali skozi otoke trave, grmičevja in dreves, ki jih na tem koncu v morje nanesejo kolumbijske reke. Nekajkrat je kar pošteno zaropotalo po trupu barke, ko smo na morju naleteli na kakšno večjo vejo. Za krmilo so se zatikale cele verige plavajočega grmičevja in manjše veje in nas zavirale. Večkrat sem med plovbo moral z barko narediti cel obrat, da so se grmičevje in trava odmotali od krmila in kobilice. Kadar pa to ni pomagalo, sem šavje pod vodo odstranjeval ročno. Še dobro, da je bilo dovolj vetra za jadranje, saj bi se sicer ob motoriranju lahko na kakšni veji poškodoval propeler. Ker sem v vodiču prebral, da je potrebno biti na tem območju med plovbo previden zaradi plavajočega rastlinja in vejevja, sem celo noč za krmilom dežural pretežno sam, da nebi potem drugih krivil, da se zaletavajo v veje in debla.

 

Zjutraj 23. oktobra smo prijadrali pred Cartageno v Kolumbiji. Severni vhod v zaliv pri Boca Grande je zaščiten s podvodnim zidom, ki se v globini enega metra vleče od obale do kakšno miljo oddaljenega nasproti ležečega otoka, prekinjen pa je na enem mestu v dolžini nekaj deset metrov in z globino okrog treh metrov. Prehod je označen z bojo, za katero v vodiču piše, da ni vedno na pravem mestu in da je zato potrebna skrajna previdnost. Na srečo se je zjutraj pred nami pojavila še ena jadrnica, ki je prav tako plula proti vhodu v zaliv. Pozorno in previdno smo ji sledili. Če bo prišla skozi, gremo za njo, če bo nasedla, se bomo obrnili. Fantje na sprednji barki so izgleda poznali prehod in srečno prišli skozi desno od boje. Le pred bojo so z barko prav čudno zavijali in obračali. Še naprej sem jim sledil in kmalu videl v čem je bil vzrok za obračanje barke pred nami. Vzdolžno z zidom je bilo za kakšne tri vozle toka tako, da sem tudi sam moral barko usmeriti proti toku in napredovati na pol bočno, če sem želel obdržati želeno smer mimo boje v zaliv. Globina je na prehodu sicer padla pod tri metre, a smo srečno prišli skozi. Voda v zalivu je bila kalna, tako da se dna ni videlo. Okrog rta smo zavili v luko in se po nekaj pripetljajih na vhodu (nasedanje v blatu) zasidrali pred marino jahtnega kluba. Med sprehodom po Cartageni sem videl, da nafta v Kolumbiji ni draga, za to sem se odločil, da tukaj napolnimo tanke. Pa se je kasneje izkazalo, da bi bilo bolje, če bi počakali do Paname, saj smo imeli do tja še dovolj goriva.

Ponoči smo se odpravili iz Cartagene proti Panamskim koralnim otokom San Blas. Ponovno smo pluli skozi ozki prehod v podvodnem zidu čez zaliv Boca Grande. Tokrat smo natančno sledili naši poti, ki jo je zjutraj na svoj ploter in v spomin narisal GPS. Vidljivost je bila kljub soju mestnih luči slaba, a je delal svetilnik na boji na prehodu in nam je brez težav uspelo priti iz zaliva. Če sem gledal samo na elektronsko karto in našo pot ki jo je risal GPS, smo se peljali direktno čez zid, kakšnih 50 metrov južno od prehoda. Natančnost petdesetih metrov ponavadi zadošča za plovbo, a v ožinah in prehodih to ni dovolj natančno in je bolje dodatno opazovati tudi morje.

 

Sredi noči na 25. oktober smo pripluli do koralnih otokov San Blas. Prvi del 190 milj dolge poti smo prejadrali, v drugem delu pa smo se tudi s pomočjo motorja prebijali skozi plohe in nevihte. Motor je začel nagajati in izgubljati na moči. Ker se mi je zdelo, da je nekaj narobe z dovodom goriva, sem najprej preveril filtre in že pri ločevalnem filtru ugotovil, da so nam v Cartageni poleg nafte natočili tudi kar nekaj vode. Vsakih nekaj ur smo nato iz filtra morali odtočiti vodo, če smo želeli, da je motor lepo deloval. Opravke s čiščenjem filtra sem v nadaljevanju prepustil Robiju. Če je že študiran strojnik, pa naj se ukvarja s “stroji”.

Nevihte v tem delu Karibov niso bile več tako nedolžne kot poprej. Pred vsakim črnim oblakom, ki nas je dohitel, je močno zapihalo, nato pa se je ulilo z neba tako močno, da smo videli le nekaj deset metrov okoli barke. Ko je bila ploha mimo, pa smo se znašli v brezvetrju. Vse skupaj se je čez dan nekajkrat ponovilo in bliski iz oblakov so poskrbeli, da je bilo vse začinjeno tudi z zvočnimi in svetlobnimi efekti. Ker smo prejšnji dan iz Cartagene izpluli prepozno, nam ni uspelo podnevi priti do otočja San Blas. Zato smo zopet v temni oblačni noči pristajali med čermi in plitvinami pri otoku Calubir. Čeprav navtični vodiči za to otočje odsvetujejo plovbo in sidranje ponoči, ustreznejše izbire nisem imel. Lahko bi sicer v dežju in valovih čakali pred otoki, da se zdani, a sem si želel spati v miru. Da ima elektronska karta glede na GPS določen zamik sem vedel in z Romanom sva nato z vožnjo čez (dovolj globoke) plitvine in primerjanjem dejanskih globin s podatki na karti ugotovila, da je zamik za kakšnih 100 metrov južno. Na podlagi te ugotovitve sva se uspešno izognila vsem sipinam in čerem na vhodu v zaliv. Seveda sem plul počasi, da nebi naredil škode na barki, če bi kje nasedel, saj svojemu izračunu nisem popolnoma zaupal. Prvič na tem delu poti smo spali v miru, zasidrani in nato zjutraj uživali v pogledu na čudovite, s palmami obraščene otočke z belimi plažami povsod okoli nas.

 

25.10.: Naslednja dva dni smo preživeli v zavetju sanjskih otokov San Blas. Kot otroci smo se kopali, plavali, se potapljali, sprehajali po belih plažah, plezali po palmah in nabirali kokosove orehe. Vsak dan je šlo preko nas nekaj ploh in neviht, a je vmes sijalo tudi sonce.

 

26.10.: Drugi dan na otokih je Uroš praznoval svoj trideseti rojstni dan. Poleg jadranja je za rojstni dan dobil še kokos in bonboniero, pa mu to ni bilo dovolj. Zaželel si je, da bi ta okrogli rojstni dan praznoval med Indijanci. Celotno otočje San Blas je nekakšen indijanski rezervat in nekateri otoki so bili naseljeni. Preselili smo se in se zasidrali pri otočkih Cayo Holandes, kjer smo med palmami videli s palmovimi listi prekrite indijanske koče.

Sredi noči smo potem odpluli proti zalivu San Cristobal, kjer je vhod v panamski kanal.

 

V petek, sedemindvajsetega novembra zjutraj smo pripluli v Cristobal, in se privezali v marini Shelter Bay, kjer je bila še pred leti ameriška vojaška baza. To marino sem si izbral, ker je na internetu pisalo, da se nahaja v naravnem okolju na robu naravnega parka. To nekaterim mlajšim članom posadke ni bilo najbolj všeč, saj so imeli narave počasi zadosti in so želeli videti še kaj bolj živahnega življenja.

 

29.10.: Za prehod panamskega kanala je potrebno imeti na barki posadko petih ljudi, poleg krmarja še štiri člane posadke, ki upravljajo z vrvmi (t.i. line handlers). Če članov posadke ni dovolj, moraš dodatne mornarje najeti. Ker smo bili mi samo štirje, se nam je v marini ponudil John s sosednje ameriške jadrnice, da gre z nami. Ponudbo

sem z veseljem sprejel in s tem prihranil nekaj deset dolarjev. Pred odhodom smo naložili še štiri debele kolute vrvi, ki nam jih je posodila naša agentka Yara in ki jih potrebujemo za privezovanje med zapornicami v kanalu. Nato smo odpluli proti mestu pred Colonom, kjer smo morali počakati na pilota, ki se nam je pridružil na poti skozi prvo serijo zapornic do Gatunskega jezera. Na Skokico se je s pilotskim čolnom pripeljali precej zajeten črnc, po izgledu že kar zavidljivih let. “Zasidral” se je v kokpitu in nato smo skupaj počasi odpluli do zapornic in nato še dobro uro čakali, da smo prišli na vrsto. Pozno zvečer smo za krmo tovorne ladje zapluli v bazen med prvimi zapornicami, se skupaj s še eno jadrnico privezali ob bok vlačilca in počakali, da so se za nami zaprle vodne zapornice. Nato so v bazen natočili vodo in nas dvignili za prvih dvanajst metrov. Po okrog dvajset minutah so spredaj odprli zapornice, ladja je zaplula po kanalu v nov bazen in mi za njo. Za nami so ponovno zaprli zapornice in ponovno natočili vodo ter nas dvignili za naslednjih dvanajst metrov. Vse skupaj se je ponovilo še enkrat in izpluli smo lahko v Gatunsko jezero in se kakšno miljo naprej privezali na bojo, kjer smo morali počakati preko noči. Gatunsko jezero je veliko umetno jezero, ki so ga ustvarili tako, da so zajezili reko Gangres in na ta način naredili plovno pot med Atlantskim in Tihim oceanom.

 

30.10.: Ponoči je prvi pilot odšel domov in zjutraj se je k nam pripeljal drugi, Jose po imenu. Ta nas je spremljal preko jezera in skozi drugo serijo zapornic navzdol do Pacifika. Za manjša plovila imajo po jezeru začrtano svojo pot, da ne ovirajo večjih ladij. Vozili smo se po ozkih kanalih in med otočki, kot bi bili na veliki tropski reki in uživali v pogledu na tropski pragozd. Postopek pri zapornicah na drugi je bil podoben, le da so tokrat vodo spuščali iz bazenov in mi smo se skupaj z njo spustili vsakič po dvanajst metrov. Na koncu smo zapluli v Tihi ocean in seveda to proslavili s steklenico šampanjca. Zapluli smo pod mostom dveh Amerik in se popoldne zasidrali ob pacifiškem vhodu v kanal pri Balboi. Z Yaro smo bili dogovorjeni, da nas popelje na ogled Panama City-a, a je kot po navadi zamudila in mesto smo si nato ogledovali iz avta, stoječ v koloni v večerni prometni konici.

 

31.10. Zadnjega oktobra nas je Uroš zapustil in zjutraj iz Panama Citya odletel proti domu. Ostali trije smo se zjutraj podali na pot proti Ekvadorju. Popoldne smo skozi plohe in nevihte pripluli do 60 milj oddaljene otoške skupine Las Perlas, se zasidrali ob otoku San Jose in se malo sprehodili po njem. Nad zalivom, v katerem smo se zasidrali je bila kmetija. Domače živali so imeli spuščene, tako da so svinje, kure, gosi in druge prosto tekale po okolici. Cesta po otoku je bila tako lepo poravnana, zatravena in na kratko pokošena, da sem imel občutek kot, da se sprehajam med palmami po golf igrišču. Zvečer smo šli naprej in pot proti jugu so nam razsvetljevale nevihte. Ponoči sem moral paziti na ribiške ladje in na ribiške mreže, ki jih imajo tam razpete po morju. Na srečo so bile mreže z nekakšnimi bliskavicami ali svetilniki dobro označene in sem se jim lahko izogil.

 

Vremenska napoved za naslednje dni je bila neugodna z močnim nasprotnim jugozahodnim vetrom in nevihtami, a žal nismo imeli časa, da bi lahko čakali na ugodnejše vreme. Letalske karte smo imeli kupljene za let iz Ekvadorja čez dober teden in vsekakor leta proti domu nismo hoteli zamuditi. A ceno za časovno tako tesno omejeno potovanje in s tem povezano plovbo proti razburkanemu morju, sem zopet moral plačati. V notranjosti barke sem se ravno malo predolgo zadrževal okrog motorja pri odstranjevanju vode iz filtra za gorivo in postalo mi je slabo. Pred nekaj meseci sem spoznal, kako je, če kličeš Urha na Atlantiku. Sedaj pa sem spoznaval, kako je, če ga kličeš na Pacifiku. Bilo je precej podobno, le da je morska bolezen tokrat trajala le eno popoldne. Do Paname smo se ponoči za krmilom precej enakovredno izmenjevali, tako da je vsak dežural po dobri dve uri. Od tu naprej proti Ekvadorju pa sem večino noči prekrmaril sam. Ker bom v nadaljevanju poti čez Pacifik večino poti verjetno sam na barki, sem želel v naprej preizkusiti, kako to izgleda več dni zapored. Malo sem bral knjigo, malo gledal naokoli in malo dremal. Ponavadi me je “zvilo” proti jutru in sem zaspal na palubi tudi po več kot eno uro skupaj. Romanu in Robiju to moje spanje ni ravno vlivalo velikega zaupanja in sta raje še sama vsake toliko časa pogledala, kaj se dogaja okoli barke. Za čez Pacifik si bom moral nabaviti budilko.

 

Spotoma smo se ponovno naučili, da je v razburkanem morju dobro, če so okna zaprta. Sem ter tja smo barko poskušali malo prezračiti in potem pozabili tesno zapreti okna. Posledica je bil slap vode, ki se

je vlil v notranjost, ko je kakšen večji val zalil palubo. In nato je bilo potrebno brisati tla in odstranjevati vodo iz prekatov pod tlemi.

 

Na krovu Skokice smo naslednje dni gostili nekaj slepih potnikov in sicer sokola, gosko in čapljo. Morda so bili to tudi kakšne druge vrste ptiči, a mi nismo prav veliki poznavalci ptic in smo jih krstili preprosto za orla, raco in belko. Prileteli so prvi dan, ko smo zapustili Perlase in ostali z nami vse dokler se čez nekaj dni pred Ekvadorjem nismo približali Kolumbijski obali. Nato so odleteli, vsi proti obali, čeprav je bila oddaljena še kakšnih 40 milj in se je še ni videlo. Ptice so jo izgleda čutile.

 

Prve dni na Pacifiku smo si v borbi proti vetru in valovom precej pomagali z motorjem, nato pa nam je nafte začelo zmanjkovati in smo drug del poti v glavnem prejadrali. Nazadnje smo ugotovili, da samo z jadri napredujemo vsaj enako hitro, kot pred tem z motorjem in glavnim jadrom. Vseskozi smo križarili tako, da smo na vsakih nekaj ur za 90 stopinj obrnili barko in zamenjali uzde. Dnevno smo v povprečju prepluli po okrog sto milj v smeri proti Ekvadorju.

 

4.11. Proti večeru petega dne smo v daljavi končno zagledali obrise Ekvadorske obale. Precej se je ohladilo, temperatura zraka je bila “le” še okoli 25 stopinj C in tudi morje je postalo precej hladnejše. Odločil sem se, da se gremo malo odpočiti na obalo zato smo zajadrali proti zavetrnem zalivu pri Punta Galeri. Spustili smo sidro v dobre štiri metre globoki vodi in se lotili pospravljanja po barki. Pet dni razburkanega morja je v notranjosti pustilo pravo malo razdejanje in to je bilo potrebno spraviti v red. Z obale so se med tem z motornimi čolni pripeljali domačini ter krožili okoli nas in nas opazovali, kot da smo cirkuški medvedi. Izgledalo je, kot da smo prava atrakcija, a to je bil šele začetek in cirkuška predstava se je pravzaprav šele začenjala. Kmalu sem ugotovil, da s kobilico podrsavamo po tleh. Pogledal sem na globinomer, ki je kazal le še

dva metra. Hotel sem vžgati motor, da bi se odpeljali iz zaliva, pa motor ni hotel vžgati. Hotel sem dvigniti sidro, pa je bilo v še plitvejši vodi. Vrgel sem čoln v vodo in odveslal do sidra ter ga kolikor se je dalo hitro dvignil na čoln in se vrnil. Vmes je Robi z WD-40 pošprical kontakte na kontrolni plošči in uspelo mu je vžgati motor. A v tem času smo bili s kobilico že trdno zasidrani na dno. Mislil sem, da sanjam. V pol ure se je voda v zalivu znižala za več kot dva metra in še kar naprej se je zniževala. Na čoln smo dali motor, na dvižnico špinakerja sem navezal dolgo vrv in Robiju naročil naj vrh jambora skušata potegniti čimbolj v stran, da bi nagnili barko toliko, da bi se sprostila kobilica in bi lahko odpluli v globljo vodo. Roman in Robi me v čolnu nista takoj razumela, kaj sploh hočem in izvajala z vrvjo in čolnom takšne nerodne akrobacije, da so se domačini le krohotali in navdušeno ploskali. Vmes se je skupina domačinov na malo močnejšem čolnu prišla ponuditi, da nam pomagajo, pa sem jih ponosno odslovil češ, da situacijo obvladamo in da se bomo rešili kar sami. Barka pa je iz minute v minuto stala bolj postrani in voda je iz zaliva še kar odtekala. Počasi sem spoznal, da se sami vendarle ne bomo rešili, zato sem poprosil domačine, naj nam pomagajo. Na čoln so privezali vrv, ki je bila navezana na vrh jambora in Skokico z vlečenjem v stran toliko nagnili, da se je sprostila kobilica in sem lahko zapeljal za nekaj metrov naprej. To smo večkrat ponovili in postopoma pribredli v globljo vodo, kjer smo se ponovno zasidrali. Zares iz srca sem se zahvalil domačinom in za nagrado med njih razdelil pločevinke s pivom, ki sem jih med pospravljanjem odkril pod tlemi. Cirkuška predstava je bila s tem končana, trajala pa je le kakšne pol ure. Moj ugled med posadko je bil močno omajan. No, preživel sem tudi to sramoto in postal bogatejši za novo izkušnjo. Roman in Robi sta bila dovolj uvidevna, da nista odkrito kazala, kako je tudi njiju dva vse skupaj zabavalo. Vsemu cirkusu navkljub smo zvečer vendarle odšli še malo na kopno in nato ponoči dvignili sidro ter nadaljevali s plovbo ob obali proti jugu.

 

5.11.: Ob obali se je veter vsaj malo odklonil proti vzhodu, tako da smo lahko bolj direktno jadrali proti jugu. Petega novembra ob 14.30 smo ob Ekvadorski obali prečkali ekvator. Pozejdonu smo ob tej priliki “poklonili” zavitek napolitank in se priporočili za ugoden veter. Robi pa si je privoščil ekvatorski skok v vodo in bi ga pri tem kmalu izgubili, ker ni ujel vrvi, ki smo jo vlekli za seboj. Seveda sem takoj obrnil barko in čez nekaj minut smo brodolomca pobrali iz valov. Ta večer sem se vendarle odločil, da se bomo za čez noč zasidrali. Naredili smo že dovolj poti, da smo si lahko privoščili malo počitka. Do Puerto Lucije smo imeli le še 140 milj. Zasidrali smo se na varni razdalji od obale v zalivu pri Cabo Passado in prvič po tednu dni v miru zaspali. Končno sem zopet lahko spal v svoji postelji v sprednji kabini.

 

6.11.: Naslednji dan smo jadrali mimo Mante. Nekaj milj pred mestom nas je v nizkem letu preletelo reaktivno vojaško letalo. Izgledalo je, kot da si nas je pilot izbral za tarčo, saj je letel točno proti nam, nato pa tik pred nami zasukal letalo toliko, da so šla krila le nekaj metrov mimo jambora. Hrup letala je iz spanca prebudil celo Romana. Zvečer se je veter močno okrepil in pihal s hitrostjo blizu 40 vozlov. Močno smo skrajšali jadra in prvič na tej poti sem si nataknil rešilni jopič in se privezal z varnostnim pasom. Seveda sem isto zahteval tudi od Romana in Robija, kadar sta bila na palubi. Veter je žvižgal skozi jadra in peno z valov je nosilo vodoravno čez barko. Presenetljivo hitro smo jadrali v teh razmerah. Na morju je bilo kar dosti ribiških ladij in čolnov, ki smo se jim izogibali. Predvsem čolni so bili zelo slabo osvetljeni in le malo je manjkalo, da se v enega nismo zaleteli. Pravzaprav sem prej slišal kričanje ribičev, kot pa med valovi zagledal čoln, ki so ga osvetljevali z baterijo. Od blizu smo si izmenjali nekaj žvižgov in že so mi izginili izpred oči drveli smo naprej. Na karti sem začel iskati zatočišče ob obali, kamor bi se lahko pred neurjem lahko skrili, pa je veter v drugem delu noči popustil in nato sem proti jutru z motorjem zapeljal do otočka Isla Solango, kjer smo se za nekaj ur zasidrali.

 

7.11.: Ko sem se zbudil, smo še zadnjič na tej etapi dvignili sidro in prejadrali še zadnji del poti. Po tednu dni jadranja in motoriranja proti močnemu južnemu vetru in valovom smo Roman, Robi in Miran sedmega novembra pripluli v marino Puerto Lucia na jugozahodu Ekvadorja. Skokica bo tu prezimila do konca aprila, ko načrtujem nadaljevanje poti preko Tihega oceana do Avstralije.