Zahodnik v četrtek ni dolgo vztrajal, a ni dobil zamenjave in smo čez noč
na petek proti severozahodu spet počasi napredovali le s pomočjo motorja.
Zvečer sem si ogledal nove vremenske napovedi in nenadoma se je za noč s petka
na soboto v večini vremenskih modelov, ki jih pregledujem (Windy, ECMF, GFS,
PredictWind in ZyGrib) pojavil nov ciklon ki nam bo premešal veter in popestril
zadnji dan in predvsem zadnjo noč pred prihodom v Kanado.
Na podlagi nove napovedi sem bolj proti severu spremenil tudi kurz, da nam za
soboto zjutraj napovedani severnik ne bi preveč grenil zadnjih nekaj deset milj
poti.
V noči na petek se je nekajkrat zapihal bolj plašen vzhodnik, da so si jadra in
motor izmenjevali glavno vlogo pri pogonu barke in šele proti jutru se je veter
dovolj ustalil, valovi pa so se zmanjšali, da smo genovo spet pritrdili na
tangun in metuljčkali na bolj dolge proge. Zjutraj se je za nekaj ur celo
zjasnilo in obzorje se je razširilo, po nekaj urah počasnega udobnega jadranja
pa nas je spet zagrnila megla in pri pogledu naprej se spet lahko zanašamo
predvsem le na radar in AIS. Glede na vremenske napovedi bo vidljivost pred
Novo Fundlandijo boljša, kar bo zelo dobrodošlo, saj je nekaj deset milj pred
otokom povečana verjetnost srečanja s plavajočim morskim ledom.
Zvečer sem na morju v okolici videl nekaj kitov, ponoči pa sta Ivo in Gregor
pri eni od plitvin videla močne luči ribiške ladje.
V petek smo večino dneva metuljčkali, saj nas jugovzhodnik kar noče zapustiti.
Nismo najhitrejši, smo pa vztrajni 😊. Števec milj
od Azorov se bliža tisočici, razdalja do St. John’s-a na Novi Fundlandiji je
padla pod sto. Čas je da naštudiramo predpise za sobotni vstop v Kanado.
Poročila s poti
Hladno morje
Ponoči smo zapustili topli del severnega Atlantika, kjer smo zadnje dni jadrali čez topli Zalivski tok, ki tukaj teče iz Karibskega morja proti severni Evropi.
Zajadrali smo v območje Labradorskega toka in v nekaj urah sta se ozračje in morje ohladila za več kot deset stopinj. Svoje je dodala še dežna fronta, ki nas je krepko namakala celo noč, zjutraj pa nas je v svoj objem sprejela še gosta megla. Trije pari oči so buljili v gosto sivino pred premcem Skokice, potem pa sem zaradi varnosti raje vključil še radar.
Prijadrali smo v območje ledenih gora. Glede na zadnjo karto ledu imamo sicer še kakšnih sto milj do kvadranta, kjer naj bi že bile ledene gore, a previdnost ne bo odveč. Kakšnih dvesto milj južneje je svoj zadnji pristan na dnu morja našel Titanic.
Poleg radarja sem ponoči na barki vključil tudi ogrevanje, da bo naše potovanje vendarle bolj prijazno 😊. S prvim resnim preskusom novega ogrevanja in s temperaturo v notranjosti barke sem zadovoljen.
Ponoči sem med plohami ugotovil, da zatesnitev jambora ni bila uspešna, saj je deževnica ob jamboru še vedno kapljala na tla salona. Spisek opravil za St. John’s je spet daljši še za eno vrstico ☹.
Še včeraj popoldne smo jadrali v prijaznih 17 stopinjah Celzija in bili oblečeni v kratka poletna oblačila, od danes naprej so na barki v modi tople jesenske obleke. Zadnja dva dni smo vseskozi metuljčkali s krmnim vetrom, zjutraj pa smo morali pospraviti jadra, saj je veter zelo oslabel in so jadra v treh vozlih vetra na oceanskih valovih le nemočno in glasno opletala na jamboru.
Dopoldne smo premotorirali skozi pas brezvetrja in popoldne prišli krepkega zahodnika, ki nad nas pošilja nasprotne valove in nas upočasnjuje ter usmerja stran od direktne poti proti Novi Fundlandiji. Upam, da bodo vremenske napovedi držale in bo zahodnik zvečer vendarle dobil bolj južno smer.
Ponoči smo zapustili topli del severnega Atlantika, kjer smo zadnje dni jadrali čez topli Zalivski tok, ki tukaj teče iz Karibskega morja proti severni Evropi.
Zajadrali smo v območje Labradorskega toka in v nekaj urah sta se ozračje in morje ohladila za več kot deset stopinj. Svoje je dodala še dežna fronta, ki nas je krepko namakala celo noč, zjutraj pa nas je v svoj objem sprejela še gosta megla. Trije pari oči so buljili v gosto sivino pred premcem Skokice, potem pa sem zaradi varnosti raje vključil še radar.
Prijadrali smo v območje ledenih gora. Glede na zadnjo karto ledu imamo sicer še kakšnih sto milj do kvadranta, kjer naj bi že bile ledene gore, a previdnost ne bo odveč. Kakšnih dvesto milj južneje je svoj zadnji pristan na dnu morja našel Titanic.
Poleg radarja sem ponoči na barki vključil tudi ogrevanje, da bo naše potovanje vendarle bolj prijazno 😊. S prvim resnim preskusom novega ogrevanja in s temperaturo v notranjosti barke sem zadovoljen.
Ponoči sem med plohami ugotovil, da zatesnitev jambora ni bila uspešna, saj je deževnica ob jamboru še vedno kapljala na tla salona. Spisek opravil za St. John’s je spet daljši še za eno vrstico ☹.
Še včeraj popoldne smo jadrali v prijaznih 17 stopinjah Celzija in bili oblečeni v kratka poletna oblačila, od danes naprej so na barki v modi tople jesenske obleke. Zadnja dva dni smo vseskozi metuljčkali s krmnim vetrom, zjutraj pa smo morali pospraviti jadra, saj je veter zelo oslabel in so jadra v treh vozlih vetra na oceanskih valovih le nemočno in glasno opletala na jamboru.
Dopoldne smo premotorirali skozi pas brezvetrja in popoldne prišli krepkega zahodnika, ki nad nas pošilja nasprotne valove in nas upočasnjuje ter usmerja stran od direktne poti proti Novi Fundlandiji. Upam, da bodo vremenske napovedi držale in bo zahodnik zvečer vendarle dobil bolj južno smer.
Zadnja četrtina
Prvo polovico poti čez Atlantik smo iz Gibraltarja prejadrali ob Pirenejskem polotoku ter nato preko Porto Santa do Azorskih otokov, sredi druge doslej od Azorov proti Kanadi pa trenutno jadramo v zares lepih razmerah s 15 – 20 vozli jugovzhodnika. Vreme nam je bilo vseh pet dni od odhoda s Floresa naklonjeno in vseskozi imamo veter iz vzhodnih smeri. Jadramo skorajda kot da bi bili na območju pasatov. Še celo morski tok nam je tri dni tekel na zahod, danes pa se je žal obrnil. Le včeraj je bilo premalo vetra za resno jadranje in smo cel dan poslušali motor.
Dovolj je mirno, da lahko vsak dan še kaj postorim na barki in krajšam spisek opravil. Zdaj je na spisku od pomembnejših opravil ostalo le še popravilo zadnje navigacijske luči in montaža stopalk za plezanje na jambor. Na spisek sem na novo dodal še šivanje genove, saj se je začela parati sončna zaščita na spodnjem delu jadra.
Ta tri opravila bodo počakala vsaj do prihoda na Novo Kalendonijo čez tri dni.
Danes ponoči in jutri bo verjetno za »zabavo« poskrbela fronta, ki jo bomo glede na vremenske napovedi prečkali v naslednjih urah, za petek in soboto pa različni modeli kažejo precej različno vreme, od vzhodnika do brezvetrja in močnega zahodnika. Glede vremena bomo jutri bolj pametni 😊. Jutri do večera bomo prijadrali v območje hladnega Labradorskega toka in v zelo drugačne podnebne razmere.
Prvo polovico poti čez Atlantik smo iz Gibraltarja prejadrali ob Pirenejskem polotoku ter nato preko Porto Santa do Azorskih otokov, sredi druge doslej od Azorov proti Kanadi pa trenutno jadramo v zares lepih razmerah s 15 – 20 vozli jugovzhodnika. Vreme nam je bilo vseh pet dni od odhoda s Floresa naklonjeno in vseskozi imamo veter iz vzhodnih smeri. Jadramo skorajda kot da bi bili na območju pasatov. Še celo morski tok nam je tri dni tekel na zahod, danes pa se je žal obrnil. Le včeraj je bilo premalo vetra za resno jadranje in smo cel dan poslušali motor.
Dovolj je mirno, da lahko vsak dan še kaj postorim na barki in krajšam spisek opravil. Zdaj je na spisku od pomembnejših opravil ostalo le še popravilo zadnje navigacijske luči in montaža stopalk za plezanje na jambor. Na spisek sem na novo dodal še šivanje genove, saj se je začela parati sončna zaščita na spodnjem delu jadra.
Ta tri opravila bodo počakala vsaj do prihoda na Novo Kalendonijo čez tri dni.
Danes ponoči in jutri bo verjetno za »zabavo« poskrbela fronta, ki jo bomo glede na vremenske napovedi prečkali v naslednjih urah, za petek in soboto pa različni modeli kažejo precej različno vreme, od vzhodnika do brezvetrja in močnega zahodnika. Glede vremena bomo jutri bolj pametni 😊. Jutri do večera bomo prijadrali v območje hladnega Labradorskega toka in v zelo drugačne podnebne razmere.
Odhod proti Kanadi
V soboto zjutraj sem na Floresu kupil še nekaj hrane za na pot čez Atlantik ter nabavil tudi kit za zatesnitev oken in pete jambora, kjer sta dež in morje občasno še vedno našla špranje za kapljanje v notranjost barke.
Dopoldne se je na barko vkrcal Ivo, sredi dneva pa smo Zlati, Kseniji Nataši in Alešu pomahali v slovo, saj so odpotovali proti Ponta Delgadi in naprej proti domu.
Opoldne smo odvezali vrvi in iz Laješkega pristanišča in v lepem vremenu z južnim vetrom odjadrali na Atlantik, proti severozahodu, proti Kanadi. Približno 1100 navtičnih milj je razdalja med Floresom in Novo Fundlandijo za katero računam, da jo bomo prejadrali v dobrem tednu.
Napoved za prvo polovico poti je lepa, za drugo polovico poti pa malo bolj zapletena.
Prvi trije dnevi
Začetek prečkanja Atlantika nam je minil v idealnih vremenskih razmerah. Veter je prve tri dni večinoma pihal s hitrostjo med 12 in 20 vozli iz vzhodnih smeri, kar nam je omogočalo kar hitro jadranje z vetrom v bok jadrnice in v pol-krmo. Prva dva dni so bili valovi visoki med 2 in 4 metre, tretji dan so se veter in valovi začeli umirjati.
Podnevi smo vsi večinoma v kokpitu in vsakdo po malem opreza po okolici barke, nočna dežurstva za krmilom pa smo si razdelili na tri ure, le jaz sem si dodelil privilegij, da dežuram zvečer in potem prevzamem še zadnjo nočno in jutranjo izmeno.
Morje se je včeraj dovolj umirilo, da sem lahko zatesnil puščajoče okno in jambor, jadranje pa je dovolj umirjeno, da sem se končno na barki dovolj sprostil in sem lahko začel brati knjigo :). Nekaj skrbi mi trenutno povzroča le vremenska napoved za drugo polovico tedna, ko bomo morali jadrati skozi ciklon in nevihtno fronto. S tem problemom se bomo soočali predvsem v četrtek.
V soboto zjutraj sem na Floresu kupil še nekaj hrane za na pot čez Atlantik ter nabavil tudi kit za zatesnitev oken in pete jambora, kjer sta dež in morje občasno še vedno našla špranje za kapljanje v notranjost barke.
Dopoldne se je na barko vkrcal Ivo, sredi dneva pa smo Zlati, Kseniji Nataši in Alešu pomahali v slovo, saj so odpotovali proti Ponta Delgadi in naprej proti domu.
Opoldne smo odvezali vrvi in iz Laješkega pristanišča in v lepem vremenu z južnim vetrom odjadrali na Atlantik, proti severozahodu, proti Kanadi. Približno 1100 navtičnih milj je razdalja med Floresom in Novo Fundlandijo za katero računam, da jo bomo prejadrali v dobrem tednu.
Napoved za prvo polovico poti je lepa, za drugo polovico poti pa malo bolj zapletena.
Prvi trije dnevi
Začetek prečkanja Atlantika nam je minil v idealnih vremenskih razmerah. Veter je prve tri dni večinoma pihal s hitrostjo med 12 in 20 vozli iz vzhodnih smeri, kar nam je omogočalo kar hitro jadranje z vetrom v bok jadrnice in v pol-krmo. Prva dva dni so bili valovi visoki med 2 in 4 metre, tretji dan so se veter in valovi začeli umirjati.
Podnevi smo vsi večinoma v kokpitu in vsakdo po malem opreza po okolici barke, nočna dežurstva za krmilom pa smo si razdelili na tri ure, le jaz sem si dodelil privilegij, da dežuram zvečer in potem prevzamem še zadnjo nočno in jutranjo izmeno.
Morje se je včeraj dovolj umirilo, da sem lahko zatesnil puščajoče okno in jambor, jadranje pa je dovolj umirjeno, da sem se končno na barki dovolj sprostil in sem lahko začel brati knjigo :). Nekaj skrbi mi trenutno povzroča le vremenska napoved za drugo polovico tedna, ko bomo morali jadrati skozi ciklon in nevihtno fronto. S tem problemom se bomo soočali predvsem v četrtek.
V ponedeljek popoldne smo iz Madalene odjadrali čez nekaj milj širok preliv med Picom in Fajalom in pristali v Horti. Že na daleč se je po množici jamborov v pristanišču dalo sklepati, da ne bo lahko najti prostega priveza v marini, ko pa smo pripluli mimo valobrana v pristanišče, nas je tam pričakala gneča že na sidrišču, na zunanjih pomolih marine pa so bile jadrnice kot grozdi vezane po tri ali štiri ena na drugo.
Pristali smo na pomol bencinske črpalke, da sem z nafto do vrha napolnil tank za pot čez Atlantik. Spotoma sem na recepciji marine vprašal po prostem mestu, pa je šef samo zmajeval z glavo in svetoval, da poskušamo najti prostor vsaj na sidrišču. Za torek sem ga prosil, naj nas da na čakalno listo.
Na sidrišču smo v gneči našli nekaj prostora v bližini marine in tam spustili sidro z bolj malo verige, da nas veter ob morebitnem obratu ne bi zanesel med v marini privezane barke. Noč je bila na srečo mirna z rahlim vzhodnikom, ki nas je držal dovolj daleč od ostalih bark, da smo lahko mirno spali.
Zjutraj sem spet obiskal šefa marine in izprosil vez v marini, kamor smo se hitro preselili, da se šef vmes ne bi premislil. Hkrati sem na policiji opravil še izstopne formalnosti, da se nam s tem ni bilo potrebno ukvarjati naslednji dan, ko smo nameravali odjadrati proti Floresu. Policaji so mi povedali, da je pristanišče tam v obnovi, a se z nekaj sreče da dobiti prosto mesto. Naslednji planirani opravek je bilo pranje perila, a nama z Zlato nikakor ni uspelo priti na vrsto pri pralnih strojih v marini. Uslužbenka, ki je skrbela za pralne stroje me je prestavljala iz ure v uro in obljubljala, da bom čez 40 minut prišel na vrsto. Vmes je v vrsti čakala tudi Zlata, da sem v mestu lahko nabavil plin in drugi material za popravila na barki. Ko sem se vrnil, Zlata še vedno ni prišla na vrsto pri pralnem stroju in perica je naju je prestavila še za naslednjih 40 minut, kolikor je bil čas pranja v pralnem stroju. Ko je perica po petih prestavitvah spet našla nekoga, ki naj bi bil prej na vrsti, sem jo nekam poslal, odnesel umazano perilo na barko, z Zlato pa sva se potem z najetim avtom odpeljala na izlet po otoku.
V sredo smo zgodaj zjutraj odjadrali proti 135 milj oddaljenemu Floresu. Izza zavetrja Fajala smo prišli do lepega severovzhodnika, ki nas je lepo priganjal celo dopoldne potem pa je veter začel slabeti in smo podaljšali jadra. Popoldne se je veter obračal vse bolj od zadaj na vzhodnik in jugovzhodnik, da smo dali genovo pripeli na tangun in v nadaljevanju popoldne in v noč metuljčkali med vse večjimi valovi proti severozahodu.
Zvečer je na obzorju pred nami začel pobliskovati svetilnik z juga Floresa, kmalu za polnočjo pa smo prijadrali do pristanišča v Lajesu, pospravili jadra in potem v temi našli pot med čermi in podrtim valobranom v pristanišče. Lučica je bila popolnoma zasedena z ob obalo privezanimi jadrnicami, ki so bile po tri privezane ena na drugo.
Edina možnost za privez znotraj pomolov je bila na pilotsko barko, druga možnost bi bila sidranje zunaj pred valobranom na dvometrskih valovih. Seveda smo izbrali prvo možnost in upali, da nas do jutra nihče ne bo pregnal.
Dopoldne sva šla z Zlato na sprehod po otoku, vmes pa se je pri barki oglasil luški kapitan in zahteval, da barko premaknemo na sidrišče, stran od pilotskega čolna. Popoldne smo se dogovorili za privez ob večjem katamaranu na zunanji strani pomola, a je bilo tam še vedno dovolj zaščite za valobranom, da valovi z morja do pomola niso prihajali neposredno. Da nas ne bi preveč butalo ob katamaran, smo v vodo spustili tudi sidro, ki je ublažilo guganje na valovih.
Petek smo namenili potepu po Floresu, otoku rož. Z Zlato sva odšla na pohod po hribih v zaledju Lajesa, ostali pa so se odpeljali na izlet z avtobusom.
Pot naju je, podobno kot na ostalih Azorskih otokih, vodila med pašniki in skozi bujne gozdičke, zanimivo pa je bilo, da so na Floresu tudi hribovske poti asfaltirane vse do vrhov sedem sto in več metrov visokih hribov, s katerih je lep razgled po otoku in po morju v okolici.
Tudi na Floresu na gorskih pašnikih kraljujejo krave, družbo pa jim ponekod delajo ovce in koze.
Flores je zadnji in najbolj zahodni evropski otok, naprej proti zahodu je do Kanade le še odprt ocean.
Flores je zadnji in najbolj zahodni evropski otok, naprej proti zahodu je do Kanade le še odprt ocean.
