Dopoldne smo se zbrali v marini, vkrcali prtljago, v trgovini v Puli nabavili hrano in pijačo za nekaj naslednjih dni, popoldne pa z Anito, Tinetom, Samom, Tomažem in Gregorjem na krovu Skokice odjadrali proti Kamenjaku in čez Kvarner proti jugu.
Prvi dan nam veter ni bil najbolj naklonjen, a smo se proti vetru in valovom juga še pred večerom uspeli priguncati do Unij, potem pa so čez jadran nad nas začele prihajati plohe in nevihte.
Minuli konec tedna po dolgem času nismo imeli skakalnih tekmovanj in z Dušanom sva se dogovorila, da poskusiva čez vikend čim več stvari opraviti na barki, saj se jadralna sezona vse bolj približuje. V načrtu so bila popravila, nekaj vzdrževalnih del in nekaj montaže nove opreme.
Dušan je poskrbel, da je varovalni ročaj pri krmilnem kolesu, ki smo ga januarja med jadranjem v močni burji polomili in odtrgali, zdaj spet v enem kosu in na svojem mestu. V kokpitu sva namestila obnovljeno mizo, s katero se je v preteklih tednih v svojem ateljeju ukvarjal Luka.
Dušan je med drugim še poskrbel, da je na barki nov sistem ventilov in razvoda vdovodnih cevi, saj so bili stari ventili že krepko zarjaveli in nepokretni. Sam sem se v tem času ukvarjal z namestitvijo in priklopom novega startnega akumulatorja.
Na jambor sva namestila nove dodatne pripone, za učvrstitev jamborja med jadranjem po težkem morju, a sva potem med zategovanjem žal ugotovila, da je ena od pripon, sprednja kater pripona, žal predolga in sva jo morala spet sneti, da bo šla nazaj v delavnico na predelavo.
Lepo vreme je vabilo na odprto morje, a sva nadaljevala z deli v notranjosti barke, dokler Alma na srečo v soboto ni Dušanu na obisk pripeljala vnukinj, s katerimi smo potem odjadrali iz marine na popoldanski izlet pred Brijone.
Med pet in deset vozli zahodnika nam je omogočilo lepo jadranje in Skokica je šla dovolj hitro, da si je s trupa očistila sluz in zametke alg, ki so se tudi še na krmilu in kobilici nabrale med dvomesečnim mirovanjem v marini.