Čez Kvarner

Vroči dnevi, tople noči in toplo morje, le še nekaj več vetra bi si želel v tem zgodnjem poletju.

Po dnevu potikanja okoli Kamenjaka in med otočki Medulinskega zaliva, sta z Zlato zavila v Pomer in na krov barke sprejela Nušo in Jurija.

Z našo prvo Skokico smo se pred desetletji veliko potepali med temi otočki in zdaj smo ob smehu lahko obujali spomine, kje je kdo iz mivke gradil gradove na plažah otokov.

Popoldne nas je razveselil maestral, da smo lahko dvignili jadra in odjadrali čez Kvarner. Žal je veter pri Srakanah popustil in do Silbe smo si zadnji dve uri morali pomagati z motorjem.

Ob istrski obali

Zvezde so se končno pravilno postavile na nebu, da sva z Zlato lahko razvila jadra in se z rahlim maestralom s Skokico odpravila proti jugu.

Seveda niso bile krive zvezde, da zadnjih nekaj tednov nisem jadral. Pozimi in spomladi sem se v prostem času posvečal prenovi barke, potem pa so prišla na vrsto še dela na hiši in okolici.

In zdaj je spet čas za jadranje. Maestrala nama je popoldne pri Novigradu zmanjkalo, zato sva sidro za čez noč spustila v zalivu pri Funtani.

Sup je nova dodatna oprema na Skokici. Do sedaj so se mi suparji zdeli malo hecni, poslej pa se bomo na deski z veslom v roki po zalivih sprehajali tudi mi :).

Rovinj – Umag – Piran – Izola

Noč je bila mirna in vremenska napoved tudi za dopoldan ob istrski obali ni obetala resnega vetra, zato se nam zjutraj ni zelo mudilo z dvigovanjem sidra.

Dopoldne je pri Poreču začelo rahlo pihati z juga in na jambor smo lahko dvignili spinaker, ki nam je omogočil jadranje z okrog štirimi vozli hitrosti.

 

 Jurij je danes spet zagnal svojega drona, saj mu vzletanje in pristajanje na barki na tako mirnem morju ni povzročalo prav nobenih preglavic.

Spet je nastalo nekaj lepih posnetkov Skokice iz zornih kotov, ki jih sicer nisem vajen.

Mirno morje smo kar med jadranjem lahko izkoristili tudi za popravila na vrhu jambora.

Po postanku na pomorskem mejnem prehodu v Umagu smo popoldne prijadrali do Pirana, kjer smo opravili še s slovenskimi mejnimi formalnostmi. Na poti med Umagom in Piranom so nas varovali kar trije hrvaški policijski čolni :).

Naše prvo letošnje malo daljše jadralsko popotovanje ko so tudi temperature na morju končno začele spominjati na poletje, smo popoldne zaključili v marini v Izoli.

Nada in Jurij sta naš nekajdnevni jadralski izlet mimo Palagruže čisto v redu preživela in jadranje v njuni družbi mi je bilo v veselje.

Silba – Kamenjak – Rovinj

Te dni, ko se v teku dneva izmenjujeta burja in maestral, je za pot proti severu potrebno zgodaj vstajati, da v jadra ujameš čim več ugodnega vetra. Tako kot z Murterja smo tudi s Silbe z burjo odjadrali še pred sončnim vzhodom.

 

Burja in severovzhodnik sta si  v roke segla srediKvarnerja in jadrali smo lahko vse do Banjol v Istri, ko je popoldne veter izpuhtel in zadnjih nekaj ur do Rovinja smo  v družbi delfinov pluli po kot zrcalo gladkem morju.

      

Murter – Silba

Zjutraj smo z rahlo burjo odjadrali z Murterja. Morje je bilo mirno, zato smo šibkemu vetru navkljub s Skokico dosegali čisto spodobnih šest vozlov hitrosti. Pred Zadrom se je burja poslovila in zamenjal jo je zmeren severozahodnik.

Sredi dneva nas je zmočilo nekaj ploh, ki so veter obrnile na jugozahodnik, s katerim smo popoldne prijadrali do Silbe.

 

Veter je bil dovolj enakomeren, da je Jurij spet lahko naredil nekaj fotografij iz ptičje perspektive:

 

Pakleni otoki – Murter

Različni vremenski modeli so za danes za srednji Jadran napovedovali zelo različne vremenske razmere, od vzhodnika in burje do maestrala, v resnici pa smo kisel, siv in deževen dan med Hvarom in Murterjem večinoma prejadrali s pomočjo zmernega zahodnika.

Le na zaključku poti pred Murterjem se nam je skozi oblake pokazalo sonce.

Lastovo – Palagruža – Pakleni otoki

Veter se je ponoči vrnil in obrnil na severovzhodnik in nas ponesel do Skrivene luke na Lastovu, kjer smo za preostanek noči spustili sidro.

Po obveznem sprehodu do svetilnika smo se dopoldne odpravili na pot proti Palagruži. Maestral je v teku dneva naraščal, da je jadranje postajalo vse bolj poskočno.

Popoldne smo prijadrali do Palagruže, ob otoku spustili sidro in še drugič danes splezali do svetilnika. Dan je bil lep in vidljivost dobra, da smo lahko z vrha otoka videli tako italijansko kot hrvaško obalo.

Po obisku otoka smo se z barko odpravili proti severu. Tokrat smo jadrali v veter in proti valovom, zato so se le ti izdatno prelivali čez krov Skokice in nas zalivali. Kurz sem sprva zastavil proti Visu, a so nas valovi odnašali bolj proti vzhodu, zato smo ponoči prijadrali do Paklenih otokov.