Zaščitne maske z morskimi motivi

Miran Tepeš

Vse kaže, da bodo zaščitne maske še kar nekaj časa del našega vsakdana in nobene potrebe ni, da bi bile maske enolične.

Pri nas doma zaščitne maske šivamo po naročilu in iz naravnih materialov. Žena jih je v marcu, ko je vladalo hudo pomanjkanje, najprej zašila za prijatelje in prodajalce v nekaj okoliških trgovinah, zdaj pa šiva bombažne zaščitne maske tudi za različne priložnosti in z različnimi vzorci.

Spoštujem naravo, zato mi je všeč, da so maske pralne in namenjene za večkratno uporabo, narejene pa iz več slojev bombaža in imajo podobno sposobnost filtriranja mikro delcev velikosti virusev kot maske za enkratno uporabo, ki jih v teh dneh na TV vidimo pri politikih.

Zlato sem nagovoril, da naj naredi nekaj mask tudi z morskimi motivi.

Več o zaščitnih maskah lahko preberete na tej povezavi: https://www.tepes.info/zascitne-maske/

Zakaj jadram?

Miran Tepeš

Nekateri se sprašujete, zakaj v teh časih jadram, medtem ko večina drugih jadralcev ne.

Odgovoril bom le zase.

Jadranje je moj način popotovanja in moj način življenja. Z jadranjem skrbim za svoje mentalno zdravje v teh morastih dneh omejitev, a hkrati je jadranje zame tudi posel in na jadrnici je moje delovno mesto. Pišem jadralske potopise, prodajam jadralske knjige, prirejam jadralske počitnice in tečaje jadranja. Od vseh teh dejavnosti državi plačujem davke.

Da bi vse to lahko počel še naprej, moram vaditi. Vadba je pri meni jadranje. »Vaja dela mojstra in mojster dela vajo«, pravi pregovor. Jadranje in nabiranje izkušenj je predpogoj za varno plovbo v različnih razmerah. Tečajniki, ko jih bo država končno spustila na morje, bodo od mene pričakovali, da jadranje obvladam.

Na upravi za pomorstvo imajo v teh dneh nekaj pomislekov glede varnosti jadralcev. Mislim da na slovenskem morju ni veliko jadralskih nesreč, ki bi zahtevale njihovo posredovanje, zase pa lahko trdim, da sem dovolj šolan, da znam brati vremenske karte, v preteklih desetletjih pa sem si na svetovnih morjih nabral tudi dovolj izkušenj, da se bom znašel in varno jadral tudi na domačem morju.

In še enkrat ponavljam, jadranje je najboljša oblika samoosamitve, če pa me moje delo tudi veseli, to verjetno tudi v teh časih še ni prepovedano.

Na morju so bile danes le sapice, zato je motor na Skokici “polnil akumulatorje” na poti do Izole.

Jadranje je boljše od korone – 4

Miran Tepeš

Za prvim aprilom pride drugi. Jadranje na daljše proge bomo odložili še za nekaj dni. Obalni župani in tudi vlade mnogih držav po svetu si želijo, da bi mi poslej jadrali takole: TV jadranje

Kakorkoli že, poleg vzdrževalnih del na barki se doma te dni (namesto šivanja skakalnih kombinezonov) ukvarjamo s šivanjem bombažnih mask – takšnih ki so ekološke, za večkratno uporabo, pralne, uporabne za v trgovino :), …

Strokovnjaki in politiki se morajo le še dogovoriti, ali so maske varne ali nevarne. Vzhodnjaki prisegajo, da so maske zakon. Zahodnjaki pravijo, da v vsakdanjem življenju niso potrebne. Mi smo pa itak vedno nekje vmes :).

Jadranje je boljše od korone – 3

Miran Tepeš

Burja me je danes kar dobro preganjala čez srednji Jadran in okoli poldneva sem bil mimo Dugega otoka, pred večerom pa sem zares jadral že mimo Jabuke – stožčastega otočka ali čeri precej daleč od obale.

Otoke srednje Dalmacije sem pred seboj na obzorju videl že popoldne, ko sem bil mimo Jabuke pa so izginili v temi in pot mi je potem kazal le še svetilnik na Visu. Popoldne sem se sicer že poigraval z mislijo, da bi jadral naprej do Korčule, a je zvečer spet postalo hladno, po dveh dneh živahnega jadranja pa sem tudi že krepko utrujen in postelja se mi kaže pred očmi. Včeraj nisem nič spal, danes pa sem samo nekajkrat zakinkal, ko sem bil na odprtem, daleč od otokov in ladij. Čimprej si moram najti kakšno mirno sidrišče pri Visu.

Jadranje je boljše od korone – 2

Miran Tepeš

Že pred nekaj dnevi sem pri oblasteh prijavil začasno prebivališče na Skokici v Izoli, a ker so se obalni župani odločili, da bodo s pomočjo medijev na grmadi zažgali vse štiri čarovnice in tri čarovnike iz notranjosti Slovenije, ki so si minuli teden drznili priti na obalo, se mi bivanje tam ni več zdelo varno.

Včeraj sem dim z obalnih grmad zapustil za seboj in odjadral iz Izole. Z lepo burjo je Skokica kar glisirala mimo Savudrije proti jugu. Zaradi hladnega vetra je bilo kar hladno na krovu, zato sem si čez kokpit postavil moj zimski šotor.

Popoldne se je čisto zjasnilo in za istrsko obalo se v daljavi pokazali zasneženi Julijci s Triglavom.

Sprva sem nameraval proti Afriki jadrati kar po sredi Jadrana, pa me je zvečer v hladnem vetru že pošteno zeblo in sem zavil proti Puli in srečo poskusil na tamkajšnjem mejnem prehodu. Pričakoval sem, da me bodo napodili, pa so mi hrvaški policaji prijazno ponudili čaj. Povedali so mi, da sem v zadnjem tednu prvi, ki jih je z barko obiskal na carinskem pomolu, da bi moral podpisati obrazec o samoosamitvi, če bi želel ostati na Hrvaškem, ker pa sem v tranzitu,

lahko nadaljujem z jadranjem med hrvaškimi otoki, le obiske v naseljih mi odsvetujejo, ker je marsikje panika zaradi koronavirusa.

Burja je napovedana le še do jutri, zato jo bom poskusil čim bolje izkoristiti. Zjutraj sem iz zavetja Istre že prijadral na Kvarner, a je jadranje, odprtemu morju navkljub, še vedno čisto udobno. Veter in valovi imajo bolj severno smer in Skokica po valovih navzdol brzi s preko 10 vozli hitrosti. Če bo šlo tako naprej, bom mimo Jabuke še pred večerom.