Indijski ocean

17.6. Popoldne sem vendarle prišel na Zahodni otok in si ga na hitro ogledal. V načrtu sem imel kosilo v kateri od tukajšnjih restavracij, a so bile žal vse zaprte.

Zahodno, zavetrno stran atola Cocos oblivajo kar zajetni valovi, ki sem pridejo okoli otoka. Kaže, da čez koralne grebene občasno pridejo tudi večji valovi, saj je obala Zahodnega otoka na tej strani precej spodjedena in v morju konča marsikatera palma.

Na internetu sem si pogledal vremenske napovedi in so za prihodnji teden vse kar ugodne s 15 – 25 vozli jugovzhodnika do vzhodnika. Prav tako sem si pogledal, ali uradniki na Rodriguezu delajo čez konec tedna, pa žal ne.

Približno 2.000 milj imam do Rodrigueza in v ugodnih razmerah to pomeni 13 dni jadranja, zato bom s Cocosa odjadral že danes zvečer, da tam ujamem zadnji petek v juniju.

Nekaj težav sem imel včeraj spet na Home Islandu. V trgovini sem v nahrbtnik stlaćil nakupljeno hrano in pijačo, pa mi je nahrbtnik razpadel in sem ga zakrpal z vrvmi in selotejpom v stilu “A je to”. Ko sem popoldne s Skokcem izplul iz plitvega pristanišča, pa sem s propelerjem udaril ob skalo in propeler je obstal.

Ni mi preostalo drugega kot veslati približno 4 km do Skokice. Zvečer sem nadaljeval z “A je to”. Ugotovil sem, da sem polomil varovalko propelerja, a propelerja nisem mogel sneti, zato sem ga potem na os pritrdil kar z vijaki in žico.

Kako dolgo bo improvizacije zdržala, bomo videli, današnjo vožnjo nazaj na otok home, sem opravil brez veslanja. No tukaj so zdaj odpovedali dopoldanski odhod ladjice na West Island in čakam na popoldanskega.

Precej dežja je padlo v zadnjih dveh dneh in napoved tudi ni nič boljša. Končno sem v tropskih krajih in sem sodi tudi sopara, ki pa se je moram še navaditi. Ponoči sem imel odprto stropno okno v spalnici, a ker sem spal kot v komi, dežja nisem slišal in zjutraj sem moral izpod poda pobrisati za dve vedri vode.

/