Jug Malekule
V četrtek dopoldne je sonce za nekaj ur pregnalo deževne oblake in z Zlato sva odplula proti Embrymu, od koder je potem le še nekaj ur jadranja do Pentecosta. V načrtu sem imel, da bi si na otoku Pentecost v petek ogledala skoke z lesenega stolpa, kjer si domačini okoli gležnjev privežejo lijane in se potem z višine dvajsetih metrov vržejo v globino. To med domačini velja za preizkus moškosti in velja za predhodnico »bungee jumpinga«.
Med potjo proti Embrymu sem na računalniku pogledal nove vremenske napovedi, ki za prihodnja dva dni kažejo na nevihte in zahodnik. Načrte bo žal odneslo vreme, saj Pentecost nima zalivov, zahodna obala otoka pa bo izpostavljena vetru in nevihtam. Sredi poti sva zato zavila nazaj proti Malekuli in sidro popoldne spustila v lepem zaprtem zalivu Sendwich, ki bo verjetno nudil dobro zavetje ob nocojšnjem prehodu nevihtne fronte, katere predhodnica že bobni in bliska v okolici.
Zadnji dnevi so bili tukaj zelo deževni, kar se pozna v naravi in predvsem na otoških cestah.
Po nočnih nevihtah je bilo jutro skoraj brez oblaka, le morje v zalivu je bilo kalno zaradi rek in potokov, ki se po obilnem deževju s hribov izlivajo v zaliv. Lepo jutro sem izkoristil za tek do vasi Lamap, kjer je francoski misijon in kamor otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Domačini so mi povedali, da je tukaj francoski del Vanuatuja in da za pogovorni jezik uporabljajo francoščino, a sem se z vsemi, tudi z otroki, lahko pogovarjal v angleščini.
Ljudje v vaseh živijo umirjeno in sonaravno. Okrog preprostih hišk imajo vrtove in sadna drevesa, perutnino in prašiče po travnikih se pasejo krave. Ob obali domačini lovijo ribe. V okolici vasi so nasadi kokosovih palm.
Tudi tukaj se srednja generacija sprehaja z mobitelom v rokah, otrokom je ta razvada zaenkrat še prihranjena.
